7. 4. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Nenada Brkovića iz Brestanice na seji dne 7. aprila 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) se zavrže.

Obrazložitev

1.Pobudnik vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Iz vsebine pobude izhaja, da dejansko izpodbija le tretji odstavek tega člena. Iz te določbe izhaja, da delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Pobudnik meni, da bi moralo biti enako varstvo zagotovljeno tudi delavcem, ki jim preneha delovno razmerje zaradi izteka veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ureditev, ki tega ne predvideva, je po mnenju pobudnika v neskladju z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave). Pravni interes utemeljuje z navedbami, da je bil tudi sam v takšni situaciji.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, obstajati pa mora ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja.

3.Pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude. Iz navedb o neustavnosti zakonske ureditve, ki ne zagotavlja posebnega pravnega varstva delavcem, ki so ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas (prvi odstavek 77. člena ZDR) odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, izhaja, da zatrjuje obstoj neustavne zakonske praznine. Četudi bi v posledici odločitve Ustavnega sodišča prišlo do spremembe zakonske ureditve na način, kot ga predlaga pobudnik, pobudnik ni izkazal, da bi se lahko s tem izboljšal njegov položaj. Razveljavitev zakona začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Zgolj na nepravnomočna razmerja bi lahko učinkovala tudi ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča v obravnavani zadevi. Z morebitno ugotovitvijo neustavnosti izpodbijanega zakona bi se lahko zato pravni položaj pobudnika izboljšal le, če o prenehanju delovnega razmerja pobudnika še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Pobudnik ni izkazal, da bi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi sploh zahteval sodno varstvo. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj