Jedro

Če je Vrhovno sodišče v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora tega razveljavilo, pa zadeve ni vrnilo v novo odločanje, to ne pomeni, da je bil pripor odpravljen in zato obdolženec ni bil v priporu brez ustreznega sklepa.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je po vloženi obtožnici s sklepom I Ks 145/2009 z dne 30.6.2009 na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšal pripor zoper obdolženega F.O. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom I Kp 170/2009 z dne 6.7.2009 pritožbo zagovornika obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je zagovornik pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo vlaga iz razloga po 2. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka N.F. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da je bil obdolženec do 28.4.2009 v priporu zakonito, saj se status obdolženca zaradi razveljavitve sklepa o priporu ni spremenil. Spremenil bi se le v primeru, ko bi bil ob reševanju pritožbe pripor zoper njega odpravljen. Podana ni niti kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj imata izpodbijana sklepa obsežne razloge o utemeljenosti suma storitve obravnavanega kaznivega dejanja, ki niso v nasprotju s podatki spisa. Sicer pa zahteva izpodbija dejansko stanje, kot zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, kar ne predstavlja zakonsko dovoljenega razloga za njeno vložitev.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Obdolženec se o njem ni izjavil, zagovornik pa v izjavi z dne 30.7.2009 vztraja pri navedbah v zahtevi.

B.

5. Po določbah četrtega, prvega in drugega odstavka 420. člena in prvega odstavka 421. člena ZKP lahko zagovornik vloži zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po prvem odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa samo, če so vplivale na zakonitost sklepa. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zahteve ni mogoče vložiti.

6. Vložnik zahteve uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Navaja, da se sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu le pavšalno sklicuje na zbrane dokaze, iz katerih naj bi izhajal utemeljen sum in njihova vsebina, ne navaja pa konkretnih okoliščin in razlogov, zakaj ti dokazi potrjujejo obstoj utemeljenega suma.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da napadeni pravnomočni sklep vsebuje konkretne razloge, s katerimi je obrazložen utemeljen sum v smeri obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Ne gre le za naštevanje doslej zbranih podatkov in dokazov, temveč za oceno njihove vsebine, na podlagi katere je sodišče sklepalo na potek inkriminiranih dogodkov in v posledici tega na izkazanost utemeljenega suma. Izpodbijani sklep se namreč glede obstoja utemeljenega suma sklicuje na vloženo obtožnico KT 321/09-27 z dne 15.6.2009 ki vsebuje obrazloženo ugotovitev utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po petem in tretjem odstavku 308. člena KZ-1 in predlog, da sodišče v smislu drugega odstavka 272. člena ZKP odloči o podaljšanju pripora zoper obdolženega. V nadaljevanju obrazložitve obtožnice pa sta podana tudi povzetek in analiza med preiskavo zbranih dokazov, ki so utemeljen sum le še okrepili. Zbrano dokazno gradivo je sodišče celovito presodilo in na tej podlagi ocenilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil šest izvršitvenih dejanj v okviru očitanega mu kaznivega dejanja, temelji na dejstvu, da so policisti tujce prijeli, na zaslišanju tujcev, ki so opisali njihovo pot od doma in navedli plačilo za pot, na zaslišanju policistov, na vsebini telefonskih pogovorov, pridobljenih z ukrepom tajnega prisluškovanja, katerih prepisi se nahajajo v spisu in kažejo na komunikacijo med obdolženci o dogovorih o plačilih za izvršena dela in o organizaciji poteka kaznivih dejanj in na poročilih o tajnem opazovanju, predvsem, ko je bil obdolženec slikan z enim izmed prijetih tujcev. Z navedenim se je sodišče v izpodbijanem sklepu v celoti opredelilo in navedlo konkretne razloge, zakaj ti dokazi potrjujejo obstoj utemeljenega suma.

8. Kolikor zagovornik graja obtožnico oziroma drugače ocenjuje v preiskavi izvedene dokaze in navaja, da sodišče zgolj na domnevi, da naj bi bil obdolženec član hudodelske združbe in na podlagi njegovega socialnega stanja ne more zaključiti o njegovi motiviranosti za izvrševanje kaznivih dejanj, saj je sicer nekaznovan, urejen družinski človek in oče štirih otrok, izpodbija zaključke sodišča o zadostnosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja in za obstoj ponovitvene nevarnosti. S takimi razlogi ne utemeljuje kršitev materialnega ali procesnega zakona, ampak zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar pa po določbi drugega odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

9. Neutemeljena je tudi trditev vložnika, da ne obstoji sklep o odreditvi pripora in je zato obdolženec vsaj od 28.4.2009 nezakonito priprt. Vrhovno sodišče je s sklepom XI Ips 47/2009 z dne 28.5.2009 zahtevi obdolženčevega zagovornika za varstvo zakonitosti sicer ugodilo in pravnomočen izpodbijan sklep o odreditvi pripora razveljavilo, vendar zadeve ni vrnilo preiskovalnemu sodniku v ponovno odločanje, ker je ugotovilo, da je bil zoper obdolženega s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti II Ks 47/2009 z dne 28. 4. 2009, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kp 115/2009 z dne 7.5.2009 pripor podaljšan do 1.7.2009. Pripor torej ni bil odpravljen, kot napačno navaja vložnik.

10. Vrhovno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da niso podane v zahtevi uveljavljene kršitve določb ZKP, zaradi česar je zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika obdolženega F.O. v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.