Jedro

Izvršilno sodišče ne more presojati zakonitosti odločitve, ki jo vsebuje izvršilni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 10.9.1998 kot neutemeljen zavrnilo in odločilo, da ostane v celoti v veljavi. Dolžniku je naložilo, da upnici povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 14.460,00 SIT.

Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da vlaga pritožbo zaradi kršitve določb izvršilnega postopka in splošnih načel državljanskega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da upnica že od leta 1983 ni več posestnica predmetnega poslovnega prostora.

Izmišljena je trditev, da je upnica 13.7.1998 poslovni prostor prevzela v posest. Slednje ji je dolžnik preprečil. Sodišče se ni potrudilo in ugotavljalo, kdaj je upnica v resnici nastopila posest. Dolžnik ima še sedaj v posesti poslovni prostor in je prepričan, da mu bo posest ostala. Njegovemu stališču je pritrdilo Upravno sodišče. Če sodišče že ni upoštevalo dolžnikovega stališča, pa bi moralo upoštevati vsaj stališče višjih državnih organov. Jeseniško sodišče je lastninsko pravico upnice v zemljiško knjigo vpisalo nezakonito in nepošteno. Upnica je hišo odtujila 6.6.1993 in je toženčev oče lastnik celotne hiše. Sklep o začasni odredbi se ne more utemeljevati z določbo 18. člena ZIP. Jeseniško sodišče odloča zavestno nezakonito, da bi škodovalo dolžniku in njegovemu pooblaščencu, ki se je izrekel zoper trajni sodniški mandat. Le s sodbo in ne s sklepom je mogoče v izvršbi zahtevati izročitev nepremičnine milionske vrednosti.

Pritožba ni utemeljena.

Po 244. členu Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) se določbe zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona (3. del, od člena 244 - 274) drugače določeno. Tudi za začasno odredbo tedaj velja določba 5. odstavka 8. člena ZIP, po kateri pritožba in ugovor ne zadržita izvršitve, če ni drugačne določbe. Ker drugačne določbe v zakonu ni, je sodišče prve stopnje na podlagi izdane začasne odredbe kot izvršilnega naslova utemeljeno dovolilo predlagano izvršbo. Sklep o začasni odredbi Okrajnega sodišča na Jesenicah, opr. št. P 222/98 z dne 31.8.1998, na podlagi katerega je bila predlagana izvršba, je torej izvršilni naslov v smislu opredelitve po 16. členu ZIP v zvezi s 5. odstavkom 18. člena ZIP.

Glede na to, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navajal nobenega od drugih razlogov, ki bi izvršbo preprečevali in ki so našteti v 50. členu ZIP, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je dolžnikov ugovor kot neutemeljen zavrnilo. Ob tem je pravilno opozorilo na strogo formalno legalitetno načelo, ki velja v izvršilnem postopku, zaradi katerega ni mogoče v tem postopku ugotavljati pravilnosti odločitve, ki jo vsebuje veljavni izvršilni naslov. Dolžnik tudi v pritožbi napada le pravilnost sklepa o začasni odredbi in ne zatrjuje obstoja katerega od ugovornih razlogov.

Pritožbeno sodišče je zato, na podlagi 2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi z 14. čl. ZIP, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.