Jedro

Ker je bil razlog za odstop tožene stranke tožnikova kršitev pogodbe, revident nima pravice do pavšalne nagrade iz drugega odstavka 8. člena pogodbe, dogovorjene za primer prenehanja pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v višini 924,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 60.090,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni ter tožbeni zahtevek zavrne.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Pred sodiščema prve in druge stopnje se je postopek vodil kot gospodarski spor. Ker gre za spor med odvetnikom kot zasebnikom in gospodarsko družbo, se v obravnavani zadevi ne uporablja 481. oziroma 482. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zato v zadevi odločalo po pravilih, ki veljajo za postopek v pravdnih zadevah.

6. Iz opisanega razloga predlog tožene stranke v odgovoru na revizijo, naj se revizija zavrže, saj ne dosega revizijskega praga za vložitev direktne revizije v gospodarskih sporih, ni utemeljen. Za presojo dovoljenosti direktne revizije se uporablja drugi odstavek 367. člena ZPP (in ne specialnejša določba 490. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Pravdni stranki sta 4. 8. 2006 sklenili Pogodbo o nudenju konsultantskih uslug in pravnem svetovanju in zastopanju (v nadaljevanju Pogodba). Z njo se je tožnik za toženo stranko zavezal opravljati odvetniške storitve in ji pravno svetovati. Pogodba je bila sklenjena za nedoločen čas (prvi odstavek 8. člena Pogodbe).

- Tožnik se je zavezal, da od sklenitve Pogodbe dalje ne bo zastopal drugih strank nasproti toženi stranki (prvi odstavek 5. člena Pogodbe).

- Za primer odpovedi pogodbe s strani naročnika (tožene stranke) sta se stranki dogovorili, da tožniku pripada za vsak mesec od odpovedi pogodbe do preteka 12 – mesečnega odpovednega roka mesečna pavšalna nagrada (drugi odstavek 8. člena Pogodbe).

- Odvetnik mag. A. A. (ki je bil zaposlen pri tožniku v skupni pisarni) je junija 2008 kot pooblaščenec članov uprave tožene stranke zoper toženo stranko vložil tožbo.

- Tožena stranka je 23. 7. 2008 pogodbo odpovedala.

8. Tožnik zahteva plačilo pavšalne nagrade po Pogodbi. Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali je bil razlog za odstop tožene stranke od Pogodbe tožnikova kršitev Pogodbe ter ali je tožnik zaradi predčasnega prenehanja Pogodbe upravičen do mesečne pavšalne nagrade, ki je bila določena s Pogodbo za primer njenega prenehanja. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je tožena stranka pogodbo odpovedala, ker jo je tožnik prekršil. Pojasnili sta, da tožnik v primeru kršitve pogodbe nima pravice do pavšalne nagrade, saj bi to nasprotovalo načelu vestnosti in poštenja ter določilom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o mandatni pogodbi.

9. Revident sodiščema prve in druge stopnje očita, da sta zmotno presodili, da druge stranke v pravdi zoper toženo stranko ne bi smel zastopati odvetnik iz iste odvetniške pisarne, kot je tožnikova. Da se Pogodba ne nanaša le na delo tožnika, temveč na delo celotne tožnikove odvetniške pisarne, izhaja že iz 1. člena Pogodbe, v katerem je zapisano, da stranki ugotavljata, da ima odvetnik s svojimi zaposlenimi in zunanjimi sodelavci znanja, zmožnosti in sposobnosti za nudenje odvetniških storitev.

10. Revident trdi, da se sodišči ne bi smeli opreti na Kodeks odvetniške poklicne etike (v nadaljevanju Kodeks). Očitek ni utemeljen. Sodišči prve in druge stopnje sta se na Kodeks sklicevali ob razlagi Pogodbe, na podlagi katere se je odvetnik zavezal toženo stranko zastopati skladno s pravili stroke in odvetniško etiko (prvi odstavek 5. člena Pogodbe). Že sama Pogodba torej napotuje na uporabo teh pravil, poleg tega pa sta se na Kodeks sklicevali tudi obe pravdni stranki v svojih vlogah (tožnik v pripravljalni vlogi z dne 15. 6. 2009 in tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 27. 5. 2009). Obe sta v svojih vlogah povzemali 47. člen Kodeksa, tožnik ga je povzel celo dobesedno. Kodeks je tudi javno objavljen, zato ne držijo navedbe revidenta, da ga sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru ne bi smeli uporabiti.

11. Presoja sodišč prve in druge stopnje, da odvetnik mag. A. A. ne bi smel zastopati drugih strank v pravdi zoper toženo stranko, je pravilna. Četudi tožnik tožene stranke ni zastopal v sporu z njenimi člani uprave, zastopanja slednjih odvetnik iz njegove pisarne ne bi smel prevzeti. Že s prvim odstavkom 5. člena Pogodbe se je zavezal, da zastopanja nasprotnih strank od sklenitve Pogodbe dalje ne bo prevzel. Zastopanje članov uprave zoper toženo stranko je odvetnik iz tožnikove pisarne prevzel po sklenitvi Pogodbe, zato drugačno razumevanje Kodeksa s strani tožnika ni relevantno.

12. Tudi s trditvami, da s tem, ko je sklenil Pogodbo s toženo stranko, še ni prevzel njenega zastopanja, saj je za to potrebno še pooblastilo, revident ne more uspeti. Kot je bilo pojasnjeno, se je s Pogodbo zavezal, da ne bo zastopal drugih strank (prvi odstavek 5. člena Pogodbe). S tem, ko je odvetnik iz njegove pisarne prevzel zastopanje nasprotnih strank, je Pogodbo prekršil, četudi mu morda tožena stranka za zastopanje še ni izdala pooblastila. Mandatno razmerje, kakor je mogoče opredeliti pogodbo, ki sta jo sklenili pravdni stranki, temelji na zaupanju pogodbenih strank. Zaupanje pa je med odvetnikom in njegovo stranko porušeno, če odvetnik (oziroma odvetniška pisarna) zastopa drugo stranko zoper stranko, s katero je sklenil pogodbo, čeprav gre za drugo pravdno zadevo.

13. Na navedbe revidenta, da je Pogodbo podpisala članica uprave B. B. in da je šlo v drugi pravdi za zastopanje po Pogodbi, sta že pravilno odgovorili sodišči prve in druge stopnje. Delniško družbo zastopa uprava (prvi odstavek 266. člena Zakona o gospodarskih družbah), ki je bila pristojna tudi za podpis Pogodbe. To je sklenila tožena stranka kot pravna oseba in ne njena članica uprave v svojem imenu in za svoj račun, temveč kot zakoniti zastopnik v imenu in na račun tožene stranke.

14. Ker je bil razlog za odstop tožene stranke tožnikova kršitev Pogodbe, revident nima pravice do pavšalne nagrade iz drugega odstavka 8. člena Pogodbe, dogovorjene za primer prenehanja pogodbe. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno in obširno pojasnili, zakaj je to v nasprotju z določili OZ. Vrhovno sodišče se njuni obrazložitvi pridružuje.

15. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Toženi stranki je dolžna povrniti 757,39 EUR stroškov odgovora na revizijo z 2 % materialnih stroškov v višini 15,15 EUR in 20 % DDV v višini 151,48 EUR, skupaj torej 924,02 EUR. Stroškov za prejem in preučitev sodbe Vrhovno sodišče toženi stranki ni priznalo, saj je ta strošek že zajet v nagradi za sestavo odgovora na revizijo.