Jedro

Ker sklep o zavrnitvi predloga za izločitev uradne osebe po ZUP ne sodi med sklepe po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Upravne enote Piran z dne 21. 8. 2007. S citiranim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikov predlog za izločitev uradne osebe. Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnila s svojo odločbo z dne 9. 11. 2007. 2. V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe predstavlja odločitev procesne narave. V upravnem sporu se po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o neizločitvi uradne osebe pa med takšne sklepe ne sodi.

3. Tožnik vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je stališče prvostopenjskega sodišča napačno, saj je z izpodbijanim sklepom nedvomno bilo odločeno o njegovi pravici oziroma pravni koristi. Pravica predlagati izločitev je zakonska pravica. Z odločitvijo, s katero tožnik ni zadovoljen, pa se nedvomno posega v njegovo pravico. Gre za ustavno pravico, ki je materialne narave, njena procesna izvedba pa je urejena v določilih Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. To pomeni, da so akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker sklep o neizločitvi uradne osebe med takšne sklepe ne sodi, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnikovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v podobnih zadevah (I Up 470/2008 z dne 8. 10. 2008, I Up 404/2007 z dne 1. 10. 2008).

6. Ker pritožbeni ugovori na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne vplivajo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.