U-I-195/05

16. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A., Ž. Ž., na seji dne 16. junija 2005

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-417/98 z dne 28. 12. 2004 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Ministrstvo) zavrglo predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, ki je bil pravnomočno končan z odločitvijo o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo. Pritožnik meni, da izpodbijana odločitev Ministrstva krši pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave, načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, načelo pravne države iz 2. člena Ustave in "dostop do sodišča".

2.Pritožnik navaja, da je dne 15. 2. 2005 sicer vložil tožbo zoper sklep Ministrstva, vendar meni, da bi čakanje na odločitev Upravnega sodišča pomenila nadaljnjo kršitev ustavnih pravic, zlasti pravice do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave), ker sta Upravno in Vrhovno sodišče v tej zadevi že enkrat odločali. V zvezi s tem pritožnik navaja sodni odločbi, ki sta bili izdani v upravnem sporu zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo po tretjem odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen).

3.Hkrati z ustavno pritožbo pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 9. člena ZDen. Izpodbijani ureditvi, ki je bila uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98 – v nadaljevanju ZDen-B), očita neupoštevanje dejstva, da lastniki v času podržavljenja niso bili tuji državljani in kršitve 2., 14., 22. in 33. člena Ustave. Preprečitev vrnitve lastnine osebi, ki je bila lastnik, naj bi pomenila nedopusten poseg v pravico do zasebne lastnine. Zato meni, da pogoj vzajemnosti ustavno ni dopusten.

B. – I.

4.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Ministrstva in po vsebini Ustavnemu sodišču predlaga, naj o njegovi ustavni pritožbi odloči pred izčrpanjem pravnih sredstev. Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. To pomeni, da lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi že pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, v nobenem primeru – niti v izjemnih primerih – pa ne more odločati pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev.

5.Pritožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu; postopek še ni končan. Ustavno sodišče je glede na ureditev upravnega spora sprejelo stališče, da upravnega spora ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni mogoče vložiti ustavne pritožbe pred izčrpanjem upravnega spora. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo in razloge zanj obrazložilo že v sklepu št. Up-261/98 z dne 13. 1. 2000 (Uradni list RS, št. 6/2000 in OdlUS IX, 126). Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

B. – II.

6.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 65/98 in VII, 190) presojalo (med drugimi) izpodbijano določbo tretjega odstavka 9. člena ZDen in razveljavilo besede "na podlagi meddržavne pogodbe". Ustavno sodišče je ugotovilo, da ta določba po razveljavitvi navedenega besedila ni v neskladju z Ustavo. Z isto odločbo je presodilo tudi, da 27. člen ZDen-B ni v neskladju z Ustavo. Zaradi posega v ustavnopravna upravičenja denacionalizacijskih upravičencev je Ustavno sodišče izpodbijano ureditev tretjega odstavka 9. člena ZDen presojalo s t. i. strogim ustavnosodnim testom (36. do 41. točka obrazložitve citirane odločbe), kar je upoštevalo pri presoji 27. člena ZDen-B (130. točka obrazložitve citirane odločbe).

7.Ker pobudnik v sedaj obravnavani zadevi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno presojo, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Pri tem se sklicuje na razloge, navedene v odločbi št. U-I-326/98.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Sklicuje se torej na sodni odločbi, s katerimi so bili v upravnem sporu zavrnjeni tožbeni in pritožbeni ugovori zoper upravno odločbo o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo. Ta odločba je bila izdana v denacionalizacijskem postopku, katerega obnovo pritožnik predlaga.