Jedro

Če bi lahko tožena stranka tako pred kot med stečajnim postopkom uveljavlja zastavno pravico in bila v vsakem primeru v celoti poplačana, ni mogoče govoriti o oškodovanju ostalih stečajnih upnikov zaradi izpodbijanega pravnega dejanja. Zakonita zastavna pravica iz 628. člena ZOR krije samo tiste obveznosti, za katere je ustanovljena.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba okrožnega sodišča razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo zahtevku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - tožeče stranke ter odločilo, da je odstop terjatve po pogodbi z dne 17.5.1995 v višini 2.000.000,00 tolarjev toženi stranki kot upniku brez učinka proti stečajni masi, slednji naložilo plačilo omenjenega zneska z zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe naprej ter zavrnilo zahtevek glede zamudnih obresti do vložitve tožbe. Hkrati je toženi stranki naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

Citirano sodbo je tožena stranka izpodbijala s pravočasno pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Bistvene kršitve naj bi bile v tem, da so nekateri razlogi v sodbi nejasni in v nasprotju, niso pa navedeni tudi razlogi o odločilnih dejstvih. V obravnavanem primeru ni prišlo do oškodovanja upnikov, saj je tožena stranka imela pravico uresničiti dogovorjeno zastavno pravico in je poplačilo njene terjatve predstavljalo zgolj nadomestilo za plačilo, ki bi ga dosegla z zastavno pravico. Predlagala je, naj sodišče druge stopnje napadeno sodbo spremeni oz. jo podredno razveljavi in vrne v ponovno sojenje, priglasila pa je tudi stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje sicer ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar je res, da ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, ko se sploh ni opredelilo do obstoja zastavne pravice v korist tožene stranke, čeprav je bila takšna trditev tekom postopka podana in zanjo predlagana izvedba dokazov.

Če držijo trditve tožene stranke o poplačanih terjatvah in zastavni pravici, je z izpodbijanim pravnim dejanjem tožeča stranka poravnala obveznosti po pogodbi o uslužnostnem pitanju 280 kg telet z dne 5.7.1993. Če sta se za tožnikove obveznosti po tej pogodbi v letu 1995 stranki v posebnem aneksu zares dogovorili za zastavno pravico na njegovem mladem pitanem govedu, bi to pomenilo, da je tožena stranka imela svoje terjatve ves čas ustrezno zavarovane. Pravice iz naslova zastavne pogodbe bi tožena stranka lahko uveljavljala tako pred kot po začetku stečajnega postopka, saj le-ta po I. odstavku 131. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93, ZPPSL) ne vpliva do pravice posebnega poplačila iz določenega dolžnikovega premoženja, tudi na zastavne pravice. Vendar tudi če zastavna pravica ne bi bila izrecno ustanovljena v pogodbi oziroma aneksu, bi jo tožena stranka imela na podlagi zakona, in sicer na podlagi 628. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), saj zgoraj cit. pogodba predstavlja pogodbo o delu, le da o zakoniti zastavni pravici v postopku do sedaj ni bilo govora. Če bi tožena stranka tako pred kot med stečajnim postopkom lahko uveljavljala zastavno pravico in bila v vsakem primeru v celoti poplačana, ni mogoče govoriti o oškodovanju ostalih stečajnih upnikov zaradi izpodbijanega pravnega dejanja. V tem primeru ne bi bil podan objektivni element izpodbijanja iz I. odstavka 125. člena ZPPSL, brez katerega pa dejanje ni izpodbojno.

Ker sodišče prve stopnje ni štelo za pomembne trditve o obstoju zastavne pravice, ni ugotavljalo niti njenega obstoja niti katere toženčeve terjatve so bile poplačane s tako imenovano cesijsko pogodbo, čeprav je za to imelo s strani tožene stranke podane trditve in dokazne predloge. Slednje je bistveno za odločitev, saj v kolikor gre za terjatve, ki so bile zavarovane z zastavno pravico, oškodovanja upnikov ni bilo. Ker pa ta dejstva niso ugotovljena, je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanska stanja sodišče druge stopnje po III. odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) napadeno sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sodišče prve stopnje naj bo v novem postopku pozorno še na nekatere druga dejstva. V spisu sta kar dva aneksa za leto 1995 k pogodbi, datirana dne 16.12.1994, poštempljana in podpisana s strani pravdnih strank, v enem je ustanovljena zastavna pravica, v drugem pa ne, iz česar je možno sklepati, da je en aneks ponarejen. Od rešitve tega problema bo odvisen obstoj pogodbene zastavne pravice. V kolikor se bo ugotovilo, da se stranki zanjo nista dogovorili, ostane še zakonita zastavna pravica po 628. členu ZOR, če jo bo tožena stranka uveljavljala. V obeh primerih bo sodišče moralo ugotavljati, katere terjatve so bile poplačane dne 25.7.1995 (datum plačila po t.im.

cesijski pogodbi). Če gre za terjatve iz cit. pogodbe bo ob pogodbeni zastavni pravici treba ugotoviti ali je imela tožena stranka dne 25.7.1995 v posesti še katerikoli kontingent goveda, saj po 972. členu ZOR pogodbena zastavna pravica ne krije samo tistih obveznosti, za katere je bila ustanovljena, temveč tudi kasnejše, toda pred plačilom terjatve, za katere je bila ustanovljena. Ob uveljavljani zakoniti zastavni pravici pa bo treba ugotoviti, ali je tožena stranka dne 25.7.1995 še imela v posesti tisto mlado govedo, katerega prirast je bil takrat plačan, saj zakonita zastavna pravica iz 628. člena ZOR krije samo tiste obveznosti, za katere je ustanovljena.