Jedro

Če je sodišče za izvedenca postavilo osebo, ki je predhodno opravila pogodbeno delo za oškodovanko, je to lahko izločitveni razlog po 6.tč. 39.čl. ZKP (v zvezi s 1.odst. 44.čl. ZKP) in ne po 2.odst. 251.čl. ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornikov obs. Z.R. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S pravnomočno sodbo, navedeno v uvodu, je bil obs. Z.R. spoznan za krivega poskusa kaznivega dejanja goljufije po l. odstavku 217. člena v zvezi z 22. členom KZ. Izrečena mu je bila denarna kazen in sicer 140 dnevnih zneskov, to je 156.800,00 SIT, obsojen pa je bil tudi na plačilo stroškov kazenskega postopka.

Zoper to pravnomočno sodbo so zagovorniki obs. Z.R. vložili dne 7.1.1997 zahtevo za varstvo zakonitosti, s predlogom, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. V zahtevi zagovorniki uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z 2. odstavkom 251. člena in l. odstavkom 44. člena ZKP. Navedeno kršitev obrazlagajo s tem, da sodba temelji na mnenju izvedenca mag. J.S., ki je bil v isti zadevi pred uvedbo kazenskega postopka angažiran in plačan s strani oškodovanca - zavarovalnice, in bi zato moral biti izločen kot izvedenec.

Vrhovna državna tožilka Z.C. je v odgovoru, podanem po 2. odstavku 423. člena ZKP, predlagala, da se zahteva zagovornikov obs. Z.R. za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljena. Meni, da izvedenec prometne stroke mag. J.S. ni bil niti v delovnem niti v pogodbeno-delovnem razmerju pri oškodovancu, zato sodišče ni zagrešilo zatrjevane kršitve določb postopka.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po presoji Vrhovnega sodišča bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki jo uveljavljajo zagovorniki obs. Z.R., ni podana. Ta kršitev je podana, "če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izločen (1. do 5. točka 39. člena ZKP)". Pri razlogih za izločitev od 1. do 5. točke 39. člena ZKP gre za takoimenovane prave izključitvene razloge, pri katerih se pristranoskost sodnika ne dokazuje in je izločitev obvezna, ne glede na predlog strank, ki se tej izločitvi tudi ne morejo odpovedati. Obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnika, to je izločitveni razlog po 6. točki 39. člena ZKP, torej ne spada med bistvene kršitve iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, temveč lahko pomeni le (relativno) bistveno kršitev po 2. odstavku 371. člena ZKP. Čeprav se določbe o izločitvi sodnikov smiselno uporabljajo tudi za izvedence, če ni zanje določeno kaj drugega (1. odstavek 44. člena ZKP), se uveljavljena bistvena kršitev iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP nanaša samo na sodnike (oziroma sodnike porotnike) ne pa tudi na izvedence. Če je namreč na glavni obravnavi sodeloval izvedenec, ki bi moral biti izločen, in sodba temelji na mnenju takega izvedenca, gre za bistveno krši-tev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Ker zagovorniki vsebinsko uveljavljajo, da sodba temelji na mnenju izvedenca, ki bi moral biti po 2. odstavku 251. člena ZKP izločen, je Vrhovno sodišče moralo tudi presoditi, ali je sodišče v izpodbijani sodbi zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

V 2. odstavku 251. člena ZKP je med drugim določeno, da je razlog za izločitev izvedenca podan "tudi glede oseb, ki so v delovnem razmerju pri oškodovancu ali obdolžencu". Delovno razmerje je tedaj tista okoliščina, ki je zaradi delojemalčeve podrejenosti in pričakovane lojalnosti do delodajalca že po samem zakonu izločitveni razlog za izvedenca. V konkretnem primeru pa izvedenec prometne stroke mag. J.S. ni bil v delovnem razmerju z oškodovano zavarovalnico, zato zanj ni podan izločitveni razlog iz 2. odstavka 251. člena ZKP. Dejstvo, da ga je še pred uvedbo kazenskega postopka zoper obs. Z.R. angažirala kot izvedenca prometne stroke oškodovana zavarovalnica, in da je bil za opravljeno delo plačan, pa še ne pomeni, da je bil v delovnem razmerju pri oškodovanki, oziroma "uslužbenec oškodovanca", kot to neutemeljeno trdijo zagovorniki, niti ni mogoče pogodbeno opravljenega dela enačiti z delovnim razmerjem. Res je sicer, da je takšno predhodno pogodbeno opravljeno delo izvedenca lahko okoliščina, ki vzbuja dvom v njegovo nepristranskost kot izvedenca v kazenskem postopku, in da zato praviloma sodišče ne bi smelo take osebe postavljati v isti zadevi za izvedenca. Toda če to osebo postavi za izvedenca, gre lahko le za izločitveni razlog po 6. točki 39. člena ZKP (v zvezi s 1. odstavkom 44. člena ZKP), in ne za izločitveni razlog po 2. odstavku 251. člena ZKP, kot trdijo zagovorniki. Po določbi 2. odstavka 41. člena ZKP (veljavni v času sojenja) je stranka lahko zahtevala izločitev le do konca glavne obravnave, kar pa v obravnavani zadevi obsojenec in njegova takratna zagovornica nista storila. Le v primeru, če bi bila izločitev izvedenca zahtevana in bi jo sodišče zavrnilo, bi lahko Vrhovno sodišče v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti presojalo, ali gre za izločitveni razlog po 6. točki 39. člena v zvezi s 1. odstavkom 44. člena ZKP, ali je sodišče v postopku pred pravnomočnostjo sodbe kršilo določbe kazenskega postopka o izločitvi izvedenca in ali je ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).

Po povedanem uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. oziroma 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana, zato je moralo Vrhovno sodišče zahtevo zagovornikov obs. Z.R. za varstvo zakonitosti zavrniti kot neutemeljeno (425. člen ZKP).