Jedro

V konkretnem primeru je toženec očitno štel, da je medicinska dokumentacija popolna, saj iz dokumentacije ni razvidno, da bi se zahtevala dodatna medicinska dokumentacija in tudi obe invalidski komisiji sta zadevo obravnavali. Ostalo pa je v tem postopku in za ta postopek nerazčiščeno bistveno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do invalidnosti oziroma telesne okvare. Ker je to vprašanje ostalo nerazčiščeno že v predsodnem postopku, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijane odločbe toženca odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odpravijo odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 11. 2015 in št. ... z dne 21. 8. 2015 in odločbi št. ... z dne 19. 11. 2015 in št. ... z dne 21. 8. 2015 ter zadeve vrnejo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe tožene stranke št. ... z dne 18. 11. 2015 v zvezi s št. ... z dne 21. 8. 2015 ter se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica na podlagi te kategorije invalidnosti za čas od 14. 4. 2015 dalje in št.... z dne 19. 11. 2015 v zvezi s št. ... z dne 21. 8. 2015 ter se tožniku prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro. Obenem je sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da glede na svojo zdravstveno stanje objektivno ni sposoben za nobeno pridobitno delo, glede na sam potek zdravljenja pa tudi ni pričakovati, da bodo novi izvidi pokazali kakršnokoli njegovo izboljšanje. Iz zdravstvene dokumentacije je razvidno, da je tožnik maja 2013 utrpel infarkt s klinično smrtjo. Njegovo zdravljenje poteka že več kot 4 leta, do izdaje izpodbijanih odločb že več kot 2 leti. Tožnikovo zdravljenje po utrpelem srčnem infarktu bo potekalo do konca njegovega življenja, kar pa vsekakor ne pomeni ovire, da toženec in v tem postopku naslovno sodišče ne bi pri njem ugotavljali njegove delazmožnosti. Vztraja, da je sodišče nekritično sledilo navedbi izvedenca, da pri tožniku zdravljenje še vedno ni zaključeno, v dopolnitvi mnenja pa je na pripombe tožnika le vztrajal pri svojem že podanem mnenju. Kakšna je tožnikova delazmožnost, bi lahko ugotovil izvedenec kardiolog oziroma ortoped za potrebe tega postopka, če bi ju sodišče seveda angažiralo zaradi ugotavljanja dejanskega stanja. Meni, da izvedba obremenitvenega testiranja in ultrazvok srca ne predstavljata takšne okoliščine, na podlagi katere je mogoče utemeljeno zaključiti, da zdravljenje ni zaključeno in bi bilo pričakovati morebitno njegovo izboljšanje. Izvedenec ustrezne stroke bi lahko sam izvedel testiranje in podal za ta postopek relevantno izvedeniško mnenje. Tožnik je tako v tožbi kot tudi tekom postopka vztrajal na svojem stališču, da njegovo zdravstveno stanje niti po več kot dveh letih, ko je doživel srčni zastoj, ni boljše, pač pa slabše, ki se s potekom zdravljenja le ohranja na sedanjem nivoju. Ker ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja in tega tudi izvedenec ne navaja v svojem mnenju, bi sodišče moralo ugotavljati tožnikovo delazmožnost. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, spornega dejanskega stanja pa že toženec ni ugotavljal. 5. V tem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2000 in 42/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo dve dokončni odločbi toženca v zvezi z dvema prvostopnima odločbama, in sicer dokončno odločbo z dne 18. 11. 2015 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 21. 8. 2015, s katero je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Obenem je presojalo drugo dokončno odločbo z dnem 19. 11. 2015, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 21. 8. 2015. S slednjo je toženec odločil, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro. V prvem primeru je sporno, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do I. kategorije invalidnosti, v drugem primeru pa, ali je pri tožniku podana telesna okvara kot podlaga za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro.

6. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ta v prvem odstavku 63. člena določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljeni v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Torej, da gre pri zavarovancu za takšno dokončno zdravstveno stanje, pri katerem kljub nadaljnjemu zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja ali drugačnega stanja. V nasprotnem primeru, če je še mogoče pričakovati izboljšanje in še niso bile izkoriščene vse oblike zdravljenja, zdravljenje še ni zaključeno in ocene o invalidnosti, enako pa tudi ne ocene o telesni okvari, ni mogoče podati.

7. V obravnavanem primeru sta bili v predsodnem postopku obe invalidski komisiji, to je invalidska komisija I. in II. stopnje, mnenja, da so pri tožniku potrebni nadaljnje zdravljenje in ukrepi medicinske rehabilitacije. Ugotavljali sta, da izvida obremenitvenega testa, ki je bil v sklopu stresne scintigrafije miokarda ni priloženega, iz scintigrafije pa je razvidno, da gre za znižano globalno sistolno funkcijo. Ehokardiografija, ki jo je tožnik opravil 20. 3. 2015 pa govori o normalni globalni sistolni funkciji levega prekata. Zaradi nasprotujočih si izvidov, bi za oceno preostale delazmožnosti potrebovali svež obremenitveni test. Invalidska komisija II. stopnje je enako menila v sodnem postopku v dopolnilnem mnenju, da je pri tožniku potrebna nadaljnja obravnava pri kardiologu (obremenitveno testiranje in novi ultrazvok srca), ki bi podala objektivno funkcijsko sposobnost srčne mišice in zaklopk, kakor tudi obravnava v zvezi s težavami s hrbtenico in bolečinami v nogah in zato dokončnega mnenja o delazmožnosti ta čas ni mogoče podati, prav tako pa ni mogoče iz enakih razlogov ugotoviti telesne okvare.

8. Enakega mnenja je bil nato v sodnem postopku še sodni izvedenec specialist medicine dela prometa in športa, da je za zahtevano oceno invalidnosti potrebna nadaljnja obravnava pri kardiologu, obremenitveno testiranje in nov ultrazvok srca, ki bosta podala objektivno funkcijsko sposobnost srčne mišice in zaklopk, kakor tudi obravnavo v zvezi s težavami s hrbtenico (mnenje ortopeda, slikovna diagnostika gibal, tudi EMG nog) in bolečinami v nogah (mnenje angiologa - ožilje).

9. Takšnemu mnenju je sodišče prve stopnje sledilo in nanj oprlo svojo odločitev. Štelo je, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno in tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca zavrnilo. Takšne zaključek pa je tako v sodnem kot v predsodnem postopku najmanj preuranjen, saj ne izvedensko mnenje in ne mnenje invalidskih komisij, ne dajeta zadostne in prepričljive podlage za takšen zaključek. Pritožba utemeljeno opozarja na to, da je tožnik srčni infarkt utrpel leta 2013 in da njegovo zdravljenje poteka že 4 leta in bo še potekalo in da glede na potek zdravljenja ni pričakovati izboljšanja.

10. Po prepričanju pritožbenega sodišča tudi pridobitev dodatne dokumentacije ne daje odgovora na vprašanje, ali je pri tožniku zdravljenje končano ali ne, v smislu prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Čeprav diagnostika nedvomno predstavlja sestavni del zdravljenja, pa zaradi same diagnostike in pridobivanja dodatnih izvidov, v konkretnem primeru obremenitveno testiranje in novi ultrazvok srca in izvidov v zvezi s težavami s hrbtenico in bolečinami v nogah, ni mogoče šteti, da zdravljenje v smislu prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2 še ni zaključeno. Kljub enotnim mnenjem, tako sodnega izvedenca, kot obeh invalidskih komisij, je zato zaključek, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno v nasprotju z določbo 63. člena ZPIZ-2 in najmanj preuranjeno.

11. Pridobivanje dodatnih izvidov pomeni pridobivanje dodatne dokumentacije in če ta še ni pridobljena oziroma predložena predlogu za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, to predstavlja kvečjemu nepopolno dokumentacijo. Pridobivanje te pa sodi v okvir predsodnega pripravljalnega postopka in pristojnega lečečega zdravnika.

12. Skladno z določbo prvega ter drugega odstavka 178. člena ZPIZ-2 se postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pa tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. Glede na četrti odstavek citirane določbe je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS, št. 60/2013 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) v 20. členu določa, da zavarovančev osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali izvajalec medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom lahko predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ko ugotovi, da sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije. Nadalje je v četrtem odstavku 22. člena Pravilnika določeno, da se predlogu za uvedbo postopka priloži za ugotovitev invalidnosti obvezna medicinska dokumentacija, ki je nujna za pravilno oceno delovne zmožnosti v obsegu in vsebini, kot je določena v seznamu obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, in iz katere je razvidno, da z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca (1. točka) in za ugotovitev telesne okvare, medicinska dokumentacija zdravnika ustrezne specialnosti. V kolikor medicinska dokumentacija ni popolna ali ni v skladu z določbami tega pravilnika, predsednik invalidske komisije I. stopnje ali zdravnik izvedenec zahteva od predlagatelja, da jo v roku 15-ih dni dopolni z navodilom, kaj je treba dopolniti, in obvestilom, da postopek ni uveden (drugi odstavek 28. člena Pravilnika).

13. V konkretnem primeru je toženec očitno štel, da je medicinska dokumentacija popolna, saj iz dokumentacije ni razvidno, da bi se zahtevala dodatna medicinska dokumentacija in tudi obe invalidski komisiji sta zadevo obravnavali. Ostalo pa je v tem postopku in za ta postopek nerazčiščeno bistveno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do invalidnosti oziroma telesne okvare. Ker je to vprašanje ostalo nerazčiščeno že v predsodnem postopku, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijane odločbe toženca odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V obravnavanem primeru bo toženec skladno z določbami Pravilnika najprej razčistil, ali je medicinska dokumentacija popolna in zadostna za podajo izvedenskega mnenja glede na predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V primeru, da bo ugotovil, da dokumentacija ni popolna ali zadostna ali ni v skladu z določbami Pravilnika, bo postopal skladno z določbo 28. člena Pravilnika. V nasprotnem primeru pa bo izvedenski organ toženca na podlagi obstoječe in razpoložljive dokumentacije po skrbni preučitvi narave in teže obolenja in celotnega tožnikovega zdravstvenega stanja ocenil, ali je prišlo pri tožniku do poslabšanja zdravstvenega stanja in do invalidnosti ter telesne okvare ali ne. Po ugotovitvah teh in drugih dejstev, pomembnih za odločitev, bo toženec na podlagi eventualno ugotovljene invalidnosti ali telesne okvare, ponovno o pravicah iz invalidskega zavarovanja odločil s posebnima odločbama.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo kot je razvidno v izreku.