Jedro

Jedro

V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik ima (oz. da se domneva, da ima) sprejemnik oziroma napravo, ki mu omogoča sprejem radijskih in televizijskih programov (na čemer skladno z 31. členom ZRTVS-1 temelji izpodbijana odločba), saj tožnik tega s tožbo ne izpodbija.

V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik ima (oz. da se domneva, da ima) sprejemnik oziroma napravo, ki mu omogoča sprejem radijskih in televizijskih programov (na čemer skladno z 31. členom ZRTVS-1 temelji izpodbijana odločba), saj tožnik tega s tožbo ne izpodbija.

Izrek

Izrek

I.Ugovor tožeče stranke zoper prepis zvočnega posnetka I U 1531/2022-31 z dne 26. 11. 2024 se zavrne.

I.Ugovor tožeče stranke zoper prepis zvočnega posnetka I U 1531/2022-31 z dne 26. 11. 2024 se zavrne.

II.Tožba se zavrne.

II.Tožba se zavrne.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožniku naložil v plačilo neplačane prispevke za programe RTV Slovenija za leto 2021 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne glavnice do dneva izdaje odločbe, v skupnem znesku 164,60 EUR. V obrazložitvi se organ sklicuje na določbe Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) in Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožniku naložil v plačilo neplačane prispevke za programe RTV Slovenija za leto 2021 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne glavnice do dneva izdaje odločbe, v skupnem znesku 164,60 EUR. V obrazložitvi se organ sklicuje na določbe Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) in Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

2.Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in odločil, da stroški postopka niso nastali. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je podana domneva, da ima tožnik RTV sprejemnik, in da niso podani predpisani razlogi, na podlagi katerih je možna oprostitev plačevanja RTV prispevka. Pojasnjuje tudi, da dejansko spremljanje programov RTV Slovenija, morebitno nezadovoljstvo z emitiranimi vsebinami in nestrinjanje z uredniško oz. programsko politiko na obveznost plačila tega prispevka ne vplivajo. Glede ustreznosti in primernosti financiranja programov RTV Slovenija se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-106/01.

2.Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in odločil, da stroški postopka niso nastali. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je podana domneva, da ima tožnik RTV sprejemnik, in da niso podani predpisani razlogi, na podlagi katerih je možna oprostitev plačevanja RTV prispevka. Pojasnjuje tudi, da dejansko spremljanje programov RTV Slovenija, morebitno nezadovoljstvo z emitiranimi vsebinami in nestrinjanje z uredniško oz. programsko politiko na obveznost plačila tega prispevka ne vplivajo. Glede ustreznosti in primernosti financiranja programov RTV Slovenija se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-106/01.

3.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo ter sodišču predlaga, naj jo odpravi in toženki naloži "plačilo tega postopka", zadevo pa po uradni dolžnosti preda organom pregona. Navaja, da RTVS slabo dela, kar obširno pojasni, pri čemer krši ZRTVS-1, Pravilnik o poklicnih standardih RTV SLO in Zakon o medijih ter tudi Obligacijski zakonik. Meni, da je v zvezi z epidemijo RTVS poročala na način, da so ljudje prišli v zmoto in so se zato cepili brez informiranega soglasja, s čimer so vstopili v ustavno prepovedan medicinski poizkus. Toženka povzroča tožniku škodo, na kar je bila toženka opozorjena že leta 2014. Tožnik se je obrnil na Varuha gledalčevih in poslušalčevih pravic, na vodstvo RTVS, njegova stališča so bila posredovana tudi Programskemu svetu RTVS. Vendar odziva ni bilo, s čimer je šlo za popolno cenzuro A., ki mu tožnik predseduje. Tožnik predlaga zaslišanje B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G. in H. H. Sodišče naj tudi izvede dokaze s spletnih strani A. (... in ...). Tožnik je prepričan, da javnega servisa, ki zganja zločin nad človeškim umom, ni dolžan plačevati. Najnovejša kršitev pa se je zgodila, ko je tožnik kandidiral za predsednika, RTVS pa se je odzvala in posnela njegovo tiskovno konferenco, nato pa ni o tem ničesar predvajala, kar predstavlja brutalno diskriminacijo. Nato so tožnika cenzurirali še enkrat, ko je od kandidature odstopil. V dokaz svojih navedb tožbi priloži svojo pritožbo zoper izpodbijano odločbo (A1), obrazec uveljavljanje reklamacije iz leta 2014 ter elektronsko korespondenco med A. in RTVS iz let 2019, 2018 in 2020 (A2-A5), ter elektronsko sporočilo A. iz leta 2021 (A6).

3.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo ter sodišču predlaga, naj jo odpravi in toženki naloži "plačilo tega postopka", zadevo pa po uradni dolžnosti preda organom pregona. Navaja, da RTVS slabo dela, kar obširno pojasni, pri čemer krši ZRTVS-1, Pravilnik o poklicnih standardih RTV SLO in Zakon o medijih ter tudi Obligacijski zakonik. Meni, da je v zvezi z epidemijo RTVS poročala na način, da so ljudje prišli v zmoto in so se zato cepili brez informiranega soglasja, s čimer so vstopili v ustavno prepovedan medicinski poizkus. Toženka povzroča tožniku škodo, na kar je bila toženka opozorjena že leta 2014. Tožnik se je obrnil na Varuha gledalčevih in poslušalčevih pravic, na vodstvo RTVS, njegova stališča so bila posredovana tudi Programskemu svetu RTVS. Vendar odziva ni bilo, s čimer je šlo za popolno cenzuro A., ki mu tožnik predseduje. Tožnik predlaga zaslišanje B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G. in H. H. Sodišče naj tudi izvede dokaze s spletnih strani A. (... in ...). Tožnik je prepričan, da javnega servisa, ki zganja zločin nad človeškim umom, ni dolžan plačevati. Najnovejša kršitev pa se je zgodila, ko je tožnik kandidiral za predsednika, RTVS pa se je odzvala in posnela njegovo tiskovno konferenco, nato pa ni o tem ničesar predvajala, kar predstavlja brutalno diskriminacijo. Nato so tožnika cenzurirali še enkrat, ko je od kandidature odstopil. V dokaz svojih navedb tožbi priloži svojo pritožbo zoper izpodbijano odločbo (A1), obrazec uveljavljanje reklamacije iz leta 2014 ter elektronsko korespondenco med A. in RTVS iz let 2019, 2018 in 2020 (A2-A5), ter elektronsko sporočilo A. iz leta 2021 (A6).

4.Toženka v odgovoru nasprotuje tožbi in prereka vse tožbene navedbe, saj so enake pritožbenim, zato vztraja pri svojih razlogih iz drugostopenjske odločbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru nasprotuje tožbi in prereka vse tožbene navedbe, saj so enake pritožbenim, zato vztraja pri svojih razlogih iz drugostopenjske odločbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

5.Na naroku za glavno obravnavo je tožnik vztrajal pri svojih tožbenih razlogih in jih obširno razložil, predložil je tudi poziv poslancem za referendum o RTV Slovenija (A9). Zlasti je tožnik na naroku poudarjal, da je vlada leta 2021, čeprav ni bilo znano, ali so cepiva varna in učinkovita, podpisala pogodbo za nabavo dveh milijonov doz cepiva I., kar pomeni, da bi morali vsi, ki so prišli na cepilno mesto, biti ustno in pisno obveščeni, da bodo vstopili v znanstveno‑medicinski poizkus. Javni RTV servis je v času korona plandemije oziroma korona zločina vsak dan zganjal enoumje, namesto da bi obveščal ljudi o vseh informacijah javnega značaja, zato so se ljudje odločali napačno in imajo sedaj grozovite težave zaradi sprejema nepreverjenega in nepreizkušenega zvarka. Tožnik se je zavzemal tudi za izdajo zamudne sodbe, češ da toženka v odgovoru na tožbo ni predložila pooblastila za ministrico, pooblastilo pa bi morala dati vlada. Toženka je na naroku vztrajala pri svojih dotedanjih razlogih in pojasnila, da ministrstvo za odgovor na tožbo ne potrebuje pooblastila, odgovor je namreč podpisala ministrica, ki zastopa ministrstvo skladno z zakonom, za zastopanje na naroku pa je bilo pooblaščeno Državno odvetništvo Republike Slovenije (v nadaljevanju DORS).

5.Na naroku za glavno obravnavo je tožnik vztrajal pri svojih tožbenih razlogih in jih obširno razložil, predložil je tudi poziv poslancem za referendum o RTV Slovenija (A9). Zlasti je tožnik na naroku poudarjal, da je vlada leta 2021, čeprav ni bilo znano, ali so cepiva varna in učinkovita, podpisala pogodbo za nabavo dveh milijonov doz cepiva I., kar pomeni, da bi morali vsi, ki so prišli na cepilno mesto, biti ustno in pisno obveščeni, da bodo vstopili v znanstveno‑medicinski poizkus. Javni RTV servis je v času korona plandemije oziroma korona zločina vsak dan zganjal enoumje, namesto da bi obveščal ljudi o vseh informacijah javnega značaja, zato so se ljudje odločali napačno in imajo sedaj grozovite težave zaradi sprejema nepreverjenega in nepreizkušenega zvarka. Tožnik se je zavzemal tudi za izdajo zamudne sodbe, češ da toženka v odgovoru na tožbo ni predložila pooblastila za ministrico, pooblastilo pa bi morala dati vlada. Toženka je na naroku vztrajala pri svojih dotedanjih razlogih in pojasnila, da ministrstvo za odgovor na tožbo ne potrebuje pooblastila, odgovor je namreč podpisala ministrica, ki zastopa ministrstvo skladno z zakonom, za zastopanje na naroku pa je bilo pooblaščeno Državno odvetništvo Republike Slovenije (v nadaljevanju DORS).

K I. točki izreka

K I. točki izreka

6.Tožnik je vložil ugovor zoper prepis zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, v katerem je navedel, da je petdnevni ugovorni rok neustaven ter da bi rok za podajo ugovora moral biti vsaj osem dni. V preostalem vztraja, da DORS nima veljavnega pooblastila za zastopanje toženke, zato njihove navedbe niso upoštevne, prav tako pa je ministrica J. J. odgovor na tožbo podala brez pooblastila. Navaja tudi, da so priloge sodnega spisa A12-A14 napačno številčene.

6.Tožnik je vložil ugovor zoper prepis zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, v katerem je navedel, da je petdnevni ugovorni rok neustaven ter da bi rok za podajo ugovora moral biti vsaj osem dni. V preostalem vztraja, da DORS nima veljavnega pooblastila za zastopanje toženke, zato njihove navedbe niso upoštevne, prav tako pa je ministrica J. J. odgovor na tožbo podala brez pooblastila. Navaja tudi, da so priloge sodnega spisa A12-A14 napačno številčene.

7.Ugovor ni utemeljen.

7.Ugovor ni utemeljen.

8.Tožnikov ugovor ne vsebuje pripomb na samo vsebino prepisa zvočnega posnetka ali pripomb zaradi neskladij med zvočnim posnetkom in prepisom. Zato tudi morebiten daljši rok od zakonskega petdnevnega, za kar se zavzema tožnik, ne bi mogel prispevati k tej opredelitvi. Tudi očitek o neustavnosti tega roka je le navržen in ni konkretiziran. Ostali ugovorni razlogi pa se ne nanašajo na prepis zvočnega posnetka.

8.Tožnikov ugovor ne vsebuje pripomb na samo vsebino prepisa zvočnega posnetka ali pripomb zaradi neskladij med zvočnim posnetkom in prepisom. Zato tudi morebiten daljši rok od zakonskega petdnevnega, za kar se zavzema tožnik, ne bi mogel prispevati k tej opredelitvi. Tudi očitek o neustavnosti tega roka je le navržen in ni konkretiziran. Ostali ugovorni razlogi pa se ne nanašajo na prepis zvočnega posnetka.

9.Zato je treba ugovor zavrniti, o čemer se odloči izven naroka skladno s četrtim odstavkom 125.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9.Zato je treba ugovor zavrniti, o čemer se odloči izven naroka skladno s četrtim odstavkom 125.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K II. točki izreka

K II. točki izreka

10.Tožba ni utemeljena.

10.Tožba ni utemeljena.

11.Skladno s petim odstavkom 17. člena ZUS-1 državo, če je toženec v upravnem sporu, zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. V tem upravnem sporu je toženka, Republika Slovenija vložila odgovor na tožbo po Ministrstvu za kulturo (ki je kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo). Pri tem pa je odgovor na tožbo za ministrstvo podala ministrica J. J. Skladno s 16. členom Zakona o državni upravi (v nadaljevanju ZDU-1) minister vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva. Torej je bil odgovor na tožbo v tem upravnem sporu vložen skladno s petim odstavkom 17. člena ZUS-1 in 16. členom ZDU-1. Tudi sicer pa odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obvezen, saj je, drugače kot to velja po ZPP, vložitev odgovora na tožbo po 38. členu ZUS-1 možnost in ne obveznost tožene stranke. Za nadaljnje zastopanje toženke pa je vlada pooblastila DORS, kot izhaja iz sklepa z dne 5. 11. 2024 (v sodnem spisu na list. št. 42). To pa je prav tako skladno s prej cit. določilom petega dostavka 17. člena ZUS‑1, ki nadalje določa, da lahko vlada za zastopnika države kot tožene stranke določi, med drugim, državno odvetništvo. Izdaja zamudne sodbe v tej zadevi tako ni mogoča.

11.Skladno s petim odstavkom 17. člena ZUS-1 državo, če je toženec v upravnem sporu, zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. V tem upravnem sporu je toženka, Republika Slovenija vložila odgovor na tožbo po Ministrstvu za kulturo (ki je kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo). Pri tem pa je odgovor na tožbo za ministrstvo podala ministrica J. J. Skladno s 16. členom Zakona o državni upravi (v nadaljevanju ZDU-1) minister vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva. Torej je bil odgovor na tožbo v tem upravnem sporu vložen skladno s petim odstavkom 17. člena ZUS-1 in 16. členom ZDU-1. Tudi sicer pa odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obvezen, saj je, drugače kot to velja po ZPP, vložitev odgovora na tožbo po 38. členu ZUS-1 možnost in ne obveznost tožene stranke. Za nadaljnje zastopanje toženke pa je vlada pooblastila DORS, kot izhaja iz sklepa z dne 5. 11. 2024 (v sodnem spisu na list. št. 42). To pa je prav tako skladno s prej cit. določilom petega dostavka 17. člena ZUS‑1, ki nadalje določa, da lahko vlada za zastopnika države kot tožene stranke določi, med drugim, državno odvetništvo. Izdaja zamudne sodbe v tej zadevi tako ni mogoča.

12.Predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu je odločba, s katero je Javni zavod Radiotelevizija Slovenija tožniku naložil v plačilo neplačane prispevke za programe RTV Slovenija za leto 2021. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik ima (oz. da se domneva, da ima) sprejemnik oziroma napravo, ki mu omogoča sprejem radijskih in televizijskih programov (na čemer skladno z 31. členom ZRTVS-1 temelji izpodbijana odločba), saj tožnik tega s tožbo ne izpodbija.

12.Predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu je odločba, s katero je Javni zavod Radiotelevizija Slovenija tožniku naložil v plačilo neplačane prispevke za programe RTV Slovenija za leto 2021. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik ima (oz. da se domneva, da ima) sprejemnik oziroma napravo, ki mu omogoča sprejem radijskih in televizijskih programov (na čemer skladno z 31. členom ZRTVS-1 temelji izpodbijana odločba), saj tožnik tega s tožbo ne izpodbija.

13.Po presoji sodišča tožnikove navedbe o kršitvah, ki naj bi se začele že leta 2014, v tej zadevi, ki se nanaša na leto 2021, niso pomembne. Zato se kot nerelevantna izkaže tudi vsebina listin, ki jih je predložil tožnik in v katere je sodišče vpogledalo, tj. obrazec uveljavljanje reklamacije iz leta 2014 ter elektronska korespondenca med A. in RTVS iz let 2019, 2018 in 2020 (A2-A5), saj vse izvirajo iz časa pred letom 2021. Iz enakega razloga niso relevantne navedbe tožnika o cenzuri pri njegovi kandidaturi za ... in odstopu od le-te, saj gre za dogajanje iz leta 2022. Tudi tožbene navedbe, da RTVS ni dobro delala, niso relevantne, kot izpostavlja toženka že v drugostopenjski odločbi in kot je povzeto v tč. 2 obrazložitve te sodbe, na kar se sodišče po pooblastilu iz drugega dostavka 71. člena ZUS-1 sklicuje. Zato ni bil relevanten niti predlog za zaslišanje sedmih fizičnih oseb, ki ga tožnik podaja v tožbi, in je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.

13.Po presoji sodišča tožnikove navedbe o kršitvah, ki naj bi se začele že leta 2014, v tej zadevi, ki se nanaša na leto 2021, niso pomembne. Zato se kot nerelevantna izkaže tudi vsebina listin, ki jih je predložil tožnik in v katere je sodišče vpogledalo, tj. obrazec uveljavljanje reklamacije iz leta 2014 ter elektronska korespondenca med A. in RTVS iz let 2019, 2018 in 2020 (A2-A5), saj vse izvirajo iz časa pred letom 2021. Iz enakega razloga niso relevantne navedbe tožnika o cenzuri pri njegovi kandidaturi za ... in odstopu od le-te, saj gre za dogajanje iz leta 2022. Tudi tožbene navedbe, da RTVS ni dobro delala, niso relevantne, kot izpostavlja toženka že v drugostopenjski odločbi in kot je povzeto v tč. 2 obrazložitve te sodbe, na kar se sodišče po pooblastilu iz drugega dostavka 71. člena ZUS-1 sklicuje. Zato ni bil relevanten niti predlog za zaslišanje sedmih fizičnih oseb, ki ga tožnik podaja v tožbi, in je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.

14.Tudi navedbe o cenzuriranju A. niso upoštevne, saj vsled subjektivne koncepcije upravnega spora tožnik ne more uveljavljati kršitve pravic oziroma varovati interesov tretjih. Zato se kot nerelevantna izkaže tudi vsebina korespondence tega gibanja (A6), v katero je sodišče vpogledalo. Kot nerelevanten pa je sodišče zato zavrnilo dokazni predlog za vpogled na spletne strani A. (... in ...). Kot nerelevanten pa se iz enakega razloga izkaže tudi poziv poslancem za posvetovalni referendum (A9), ki ga je podalo več različnih pobudnikov.

14.Tudi navedbe o cenzuriranju A. niso upoštevne, saj vsled subjektivne koncepcije upravnega spora tožnik ne more uveljavljati kršitve pravic oziroma varovati interesov tretjih. Zato se kot nerelevantna izkaže tudi vsebina korespondence tega gibanja (A6), v katero je sodišče vpogledalo. Kot nerelevanten pa je sodišče zato zavrnilo dokazni predlog za vpogled na spletne strani A. (... in ...). Kot nerelevanten pa se iz enakega razloga izkaže tudi poziv poslancem za posvetovalni referendum (A9), ki ga je podalo več različnih pobudnikov.

15.Glede na navedeno tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 treba zavrniti, sodišče pa v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

15.Glede na navedeno tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 treba zavrniti, sodišče pa v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

K III. točki izreka

K III. točki izreka

16.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

16.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zveza:

Zveza: