Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vsako izvedensko mnenje predpostavlja znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja. Prav tako je res, da je v konkretnem primeru bilo postavljenih precej vprašanj s strani obeh pravdnih strank, ki pa po mnenju sodišča niso predstavljala večjega strokovnega izziva za izvedenko, prav tako so se deloma prekrivala.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako, da se znesek: - 1.959,00 EUR nadomesti z zneskom 1.534,50 EUR, - 430,98 EUR nadomesti z zneskom 337,59 EUR, - 2.389,98 EUR nadomesti z zneskom 1.872,09 EUR in - 1.189,98 EUR nadomesti z zneskom 672,09 EUR, v preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne.
II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki dr. K. K. mag. psih., spec. klin. psih. za podano pisno izvedensko mnenje z dne 18. 1. 2023 priznalo nagrado v znesku 1.959,00 EUR. Izvedenka je priglasila stroške preko gospodarske družbe katere edina družbenica je - A. d.o.o. Nadalje je pojasnila, da je zavezanka za DDV, zato ji je sodišče priznalo še 22% DDV v znesku 430,98 EUR (I. in II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo, da je dolžna finančno računovodska služba priznano izvedenino plačati iz založenega predujma v znesku 1.200,00 EUR, preostali znesek pa začasno iz proračuna. V IV. točki izreka je sodišče tožeči stranki naložilo založitev dodatnega predujma v višini 1.189,98 EUR.
2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče dela ni zaupalo družbi A. d.o.o., ampak fizični osebi, zato družba ni upravičena do stroškov postopka, prav tako ni utemeljeno zaračunan DDV. Sodišče je nadalje neupravičeno priznalo nagrado za dodatno preučevanje dokumentacije, nikjer pa ne izhaja kaj bi naj izvedenka dodatno preučevala. Samo mnenje od 1. do 14. strani je povzemanje spisovne dokumentacije, šele od 15. strani dalje so odgovori na vprašanja, zato meni, da delo ni v celoti opravljeno in izvedenka ni upravičena do nagrade. Nikjer tudi ne izhaja, da je pregled tožnice in toženca trajal osem ur. Prav tako mnenja ni mogoče oceniti kot izjemno zahtevnega, izvedenka je namreč morala podati le stanje obeh pravdnih strank ter to podkrepiti z najbolj osnovnimi testi svoje stroke. Prav tako meni, da ji ne pripada nagrada v višini 50% povečanja za delo v okviru deficitarnega poklica. Izvedenki ni mogoče pripisati naravo deficitarnega poklica le zaradi tega, ker je vpisana v imenik za predmetno področje, sicer pa je v imeniku več kot petindvajset izvedencev tozadevne stroke, tako da to področje klinične psihologije ne šteje med tiste, ki so navedene v sklepu Ul. l. RS 35/22 in ji iz te točke ne gre nagrada. Zaradi vsega navedenega sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, saj meni, da se pritožnica pritožuje zgolj iz razloga, ker ji mnenje ni naklonjeno.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Izvedenka ima pravico do nagrade za izvedensko delo in povračilo materialnih stroškov. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb postopka, ki jih očita pritožba oz., na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pa sodišče prve stopnje deloma zmotno uporabilo določbe Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS št. 84/2018, 148/2021 v nadaljevanju Pravilnik).
6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno izvedenki priznalo za študij spisa nad 500 strani v skladu s 37. členom Pravilnika 255 EUR. Nadalje pa je neupravičeno priznalo izvedenki za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije 51,00 EUR, saj iz samega izvedenskega mnenja ne izhaja katero dodatno dokumentacijo je izvedenka pridobila ter preučila. Nadalje je izvedenka upravičena do 408,00 EUR nagrade za pregled tožnice in toženca v skladu s prvim odstavkom 39. člena Pravilnika, saj sodišče ne dvomi, da je pregled trajal v obsegu, kot ga je navedla izvedenka v svojem stroškovniku.
7. Sodišče prve stopnje je nadalje izvedenki priznalo nagrado za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja v višini 582,00 EUR. Izvedenka se je pri tem sklicevala na študij dodatne dokumentacije, dejstvo da je morala odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj in da gre za izjemno obsežno mnenje, katerega izdelava terja veliko truda in časa.
8. Sodišče druge stopnje s takšnimi ugotovitvami sodišča prve stopnje iz 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa ne soglaša. Vsako izvedensko mnenje predpostavlja znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja. Prav tako je res, da je v konkretnem primeru bilo postavljenih precej vprašanj s strani obeh pravdnih strank, ki pa po mnenju sodišča niso predstavljala večjega strokovnega izziva za izvedenko, prav tako so se deloma prekrivala. Samo izvedensko mnenje pa tudi ne obsega več kot 15 strani, saj je v preostalem delu izvedenka zgolj povzemala vsebino spisa in vprašanja strank. Sestava odgovorov na vprašanja pravdnih strank pa je terjalo le poznavanje strokovnega področja izvedenke, za katero je slednja imenovana. Izvedenka namreč v izvedenskem mnenju ni navedla nobene dodatne dokumentacije oz. literature, ki jo je morala preštudirati oz. preučiti.
9. Glede na sam obseg spisa, delo, ki ga je izvedenka morala opraviti, torej opraviti razgovor z pravdnima strankama ter sama izdelava mnenja, tako po oceni sodišča druge stopnje, tudi glede na merila za vrednotenje izvedenskega mnenja, kot jih je sprejela sodna praksa1, predstavljajo podlago za nagrado v znesku 350,00 EUR, v skladu s prvim odstavkom 40. člena Pravilnika.
10. Sodišče nadalje zaključuje, da je izvedenka v skladu s 47.a členom Pravilnika upravičena še do 50% povišanja plačila za delo v okviru deficitarnega področja. Iz Sklepa o deficitarnih področjih in področjih sodnega izvedenstva in deficitarnih jezikih sodnega tolmačenja, (Ur. l. RS, št. 95/2022) izhaja, da spada klinična psihologija odraslih med deficitarna področja, zaradi česar je sodišče prve stopnje izvedenki pravilno priznalo 50% povišanje plačila za delo. Prav tako je izvedenka upravičena do 22% DDV, saj je zavezanka za plačilo davka.
11. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvedenki priznalo nagrado v znesku 1.534,50 EUR, kar skupaj z 22% DDV (337,59 EUR) znaša 1.872,09 EUR (3. točka 365. člena ZPP). .
12. Tožeča stranka je založila predujem v znesku 1.200,00 EUR, zato je dolžna manjkajoči del predujma za plačilo izvedenke v višini 672,09 EUR dodatno založiti.
13. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (165. člen ZPP).
1 VSL I Cpg 41/2021, II Cp 1835/2021, VSK sklep I Cp 397/2022.