Jedro

Tožena stranka je s preverjanjem podatkov iz registra KDD ugotovila, da je tožnikova žena lastnica 12-tih vrednostnih papirjev. O tej ugotovitvi tožnika ni obvestila pred izdajo izpodbijane odločbe, zato je bistveno kršila določbe upravnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 256/2014-3 z dne 11. 4. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru, kot organ pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženec) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 7. 4. 2014 (točka I. izreka). V II. točki izreka pa je odločil, da tožnik nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženec v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) preverjal premoženjsko stanje tožnika in njegovih družinskih članov in pri tem na podlagi vpogleda v register KDD ugotovil, da tožnikova zakonska partnerica, ki je imetnica 12-tih vrednostnih papirjev z oznako "A.", v vlogi ni navedla, da je imetnica vrednostnih papirjev, saj je na obrazcu obkrožen odgovor ne. Toženec zato ugotavlja, da so bili v prošnji navedeni neresnični podatki. Ker tožnik v prošnji ni navedel vseh relevantnih podatkov glede premoženja s katerim razpolaga, je toženec njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil in tožniku izrekel šest mesečno prepoved vlaganja novih prošenj v skladu z 20. členom ZBPP.

Tožnik v tožbi, s katero izpodbija navedeno odločbo navaja, da sta z ženo, ki mu je pomagala pri izpolnjevanju podatkov na obrazcu, spregledala napako, zaradi katere mu zaprošena brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Pojasnjuje, da za prikrivanje podatkov navedenih delnic ni imel razlogov, saj je njihova skupna vrednost le 2,4 EUR. Navaja, da je navedene delnice prijavil že v prvi prošnji za BPP (odobreni z odločbo Bpp 486/2013) in da je do napake prišlo očitno zato, ker je njegova žena podatke zahtevane v obrazcu prepisa iz odločbe Centra za socialno delo. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Toženec, ki je sodišču predložil spis Bpp 256/2014, odgovora na tožbo ni podal. Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je bila tožniku zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi podatka o premoženjskem stanju tožnikove žene, razvidnega iz obrazca BPP št. 1 - družinski člani, označenega pri odgovoru na vprašanje ali je lastnik vrednostnih papirjev. Pri tem vprašanju je namreč obkrožen odgovor "ne". Ker je toženec pri preverjanju tega podatka ugotovil, da je tožnikova žena lastnica vrednostnih papirjev, je presodil, da je podatek v prošnji neresničen. Tožnik tej ugotovitvi nasprotuje in zatrjuje, da je pri izpolnjevanju obrazca prišlo do napake.

V petem odstavku 20. člena ZBPP je določeno, da če je prosilec v pisni izjavi o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali stanju svoje družine, pristojni organ o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Po določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP postopa organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, po zakonu, ki ureja upravni postopek. ZBPP pa ne določa, da v postopku odločanja o prošnji za BPP ne bi veljala splošna načela Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V skladu z načelom zaslišanja stranke, določenem v 9. členu ZUP je pred izdajo odločbe treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Pred izdajo odločbe mora pristojni organ ugotoviti tudi vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP).

Iz podatkov v predloženem spisu in niti iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je toženec po preverjanju podatka o lastništvu vrednostnih papirjev tožnikove žene s podatki iz registra KDD po tem, ko je ugotovil, da je le-ta lastnica 12-tih vrednostnih papirjev, o tej ugotovitvi obvestil tožnika. Tožnik je tako šele v tožbi v upravnem pridobil možnost, da se izjasni o dejanskem stanju, na katerih temelji izpodbijana odločitev. To pa pomeni, da tožniku v konkretnem primeru ni bilo omogočeno da se pred izdajo odločbe izjavi o ugotovljenem pravno pomembnem dejstvu in okoliščinah na katere temelji izpodbijana odločitev. Ker tožniku v postopku izdaje izpodbijane odločbe tudi ni bilo omogočeno uveljavljanje in zavarovanje pravic in pravnih koristi, je po presoji sodišča navedena pomanjkljivost pri vodenju postopka lahko vplivala na zakonitost in pravilnost postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1).

Na podlagi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo tožencu v ponoven postopek (2. in 3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 mora toženec izdati novo odločbo.