Jedro

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v letu 1998 upniku po svoji evidenci preplačal 2.000,00 SIT. Vendar zatrjevanega preplačila kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni podkrepil z dokazi. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu ostal neobrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne glede 2.000,00 SIT in se sklep o izvršbi z dne 16.08.1999 v delu, ki ga sodišče prve stopnje ni razveljavilo s sklepom z dne 09.03.2000, potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 16.08.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da pošilja seznam plačanih virmanov, med katerimi je tudi upnikov račun št. 00300-0032 (dobavnica 300), ki je bil plačan dne 08.07.1999. V letu 1998 je v upnikovo korist prišlo do preplačila 2.000,00 SIT, o čemer je bil direktor upnika obveščen, vendar mu vse do danes upnik dobropisa ni izstavil. Predlagal je, da se navedeni znesek od dolga odšteje. Vse ostale račune pa priznava kot odprte.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za delno obrazloženega in je zato sklep o izvršbi z dne 16.08.1999 v 2. točki izreka razveljavilo glede glavnice 16.200,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti od 12.07.1999 dalje in izvršilnih stroškov v znesku 3.607,00 SIT, ter odločitev o tem delu zahtevka in stroških prepustilo pristojnemu sodišču (2. odst. 62. člena ZIZ). Ugovor glede 2000,00 SIT (dobropis) pa je na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ štelo za neobrazloženega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor glede dobropisa v višini 2.000,00 SIT obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53. člena ZIZ, neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v letu 1998 upniku po svoji evidenci preplačal 2.000,00 SIT. Vendar zatrjevanega preplačila, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi. Dolžnikov ugovor je v tem delu ostal neobrazložen. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor glede 2.000,00 SIT neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).

Ob tem sodišče druge stopnje v pojasnilo le še dodaja, da bo glede na določilo 2. odst. 62. člena ZIZ o delnem umiku predloga za izvršbo z dne 31.03.2000 odločalo sodišče v pravdnem postopku.

Izpodbijani del sklepa je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo glede 2.000,00 SIT zavrnilo in sklep o izvršbi v izpodbijanem delu potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.