Jedro

Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je sodišče dolžno upoštevati določbe posebnega predpisa oziroma ZUSZJ kot specialnega predpisa na način, da listino (v konkretnem primeru zapisnik o alkoholiziranosti), ki jo je gluhonema oseba podpisala brez sodelovanja tolmača za znakovni jezik in v nasprotju z določbami ZUSZJ, šteje kot javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče dolžno upoštevati določbe posebnega predpisa oziroma Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (v nadaljevanju ZUSZJ) kot specialnega predpisa na način, da listino (v konkretnem primeru zapisnik o alkoholiziranosti), ki jo je gluhonema oseba podpisala brez sodelovanja tolmača za znakovni jezik in v nasprotju z določbami ZUSZJ, šteje kot javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano.

Obrazložitev

1. Iz predloga za dopustitev revizije izhaja, da je sodišče prve stopnje regresnemu zahtevku zavarovalnice, s katero je ta vtoževala povračilo zneska, izplačanega oškodovancu v prometni nesreči iz naslova avtomobilske odgovornosti, v celoti ugodilo. Prometno nesrečo naj bi povzročil toženec, ki naj bi bil alkoholiziran. Ker je alkotest pokazal prisotnost alkohola v organizmu, je toženec izgubil zavarovalne pravice, zavarovalnica pa pridobila pravico uveljavljanja izplačanih zneskov od toženca.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi sodbe je na kratko pojasnilo tudi, zakaj meni, da tožencu niso bile kršene njegove pravice ter možnost do enakopravnega sodelovanja v postopku po prometni nesreči. Zaslišani policist je povedal, da je s tožencem komuniciral tako, da mu je vprašanje zapisal na papir. Po preizkusu alkoholiziranosti je bil zapisnik tožencu predočen, z njim se je strinjal in ga podpisal. Pritožbene trditve, da vsebine zapisnika toženec ni razumel, češ da razume le enostavnejše tekste in besede, ki so v zvezi z dnevnim preživljanjem, pa je sodišče zavrnilo kot neresne, glede na to, da ima toženec opravljen vozniški izpit. 3. Toženec vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije glede vprašanja: ali je sodišče, glede na načelo proste presoje dokazov in dokazno moč listin (224. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), dolžno upoštevati določbe posebnega predpisa oziroma ZUSZJ kot specialnega predpisa na način, da listino (v konkretnem primeru zapisnik o alkoholiziranosti), ki jo je gluhonema oseba podpisala brez sodelovanja tolmača za znakovni jezik in v nasprotju z določbami ZUSZJ, šteje kot javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano. Meni, da je zastavljeno pravno vprašanje drugostopenjsko sodišče rešilo nezakonito, ker se sploh ni ukvarjalo z vprašanjem kršenja pravice toženca do tolmača za znakovni jezik v času sestavljanja zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti. ZUSZJ v 10. členu določa, da ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Iz 12. člena navedenega zakona pa izhaja, da so državni organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe dolžni zagotoviti gluhi osebi tolmača za znakovni jezik na zahtevo gluhe osebe ali po uradni dolžnosti takoj, ko gluha oseba predloži na vpogled dokument, s katerim ji je priznana pravica do tolmača. Toženec je gluhonema oseba, ki se brez tolmača ne more sporazumevati z drugimi, težave ima tudi z branjem in razumevanjem prebranega, razume le enostavnejše tekste in besede, ki so v zvezi z dnevnim preživljanjem. Policistom je ob začetku postopka po prometni nesreči pokazal izkaznico, iz katere izhaja, da je gluhonem in da ima za sporazumevanje pravico do tolmača, zahteval je, naj ga policisti pokličejo, vendar ga niso, niti se niso potrudili, da bi tožencu pojasnili ali predočili ugotovitve glede nezgode in eventualne odgovornosti za prometno nezgodo, zahtevali pa so, da podpiše zapisnik, ne da bi mu pojasnili, kaj podpisuje. Na podlagi navedenega je od odločitve Vrhovnega sodišča RS mogoče pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, za enotno uporabo prava in za razvoj prava preko sodne prakse, pri čemer gre za pravna vprašanja, glede katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča ni.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).