21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 798/2004 z dne 16. 9. 2004 v zvezi s sodbo in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Pd 1358/2001 z dne 18. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v delu sodne odločbe, ki jo pritožnik izpodbija z ustavno pritožbo, zavrnilo njegov zahtevek, da se razveljavi "absolutno nični, nezakoniti in protipravni" sklep seje Delavskega sveta 25. 5. 1981, da delavski svet na seji 17. 4. 1981 ni odločil o pritožbi zoper sklep disciplinske komisije TOZD Tehnične službe z dne 10. 3. 1981 o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja in da se ugotovi, da je Delavski svet TOZD Tehnične službe na seji dne 17. 4. 1981 glasoval, odločil in oprostil tožnika kršitev delovnih obveznosti, ko je predsednik delavskega sveta objavil sklep o zavrnitvi in razveljavitvi disciplinske odločbe o prenehanju delovnega razmerja z dne 10. 3. 1981 (točki I./2. in I./3. izreka). Tožbo v delu, da se razveljavi "absolutno nično, nezakonito in protipravno" obvestilo tožene stranke KC Ljubljana – Obvestilo nepristojne kadrovske službe v DSSS KC Ljubljana z dne 28. 5. 1981, da je tožeči stranki A. A. A. prenehalo delovno razmerje 16. 5. 1981 v KC Ljubljana, TOZD Tehnične službe, je zavrglo (prvi del točke II. izreka). Višje sodišče je pritožbo pritožnika zoper ta del sodne odločbe zavrnilo.

2.Zoper odločitev višjega sodišča v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitve 2., 14., 15., 23., 25. in 34. člena Ustave. Sodiščema očita, da so njune ugotovitve in stališča v zvezi s potekom in odločitvami seje delavskega sveta dne 17. 4. 1981 pavšalne in brez pravne podlage. Pavšalno in brez pravne podlage naj bi bilo tudi stališče, da dopisa ni mogoče izpodbijati, ker je to le obvestilo, da je pritožniku prenehalo delovno razmerje, ne pa odločitev tožene stranke o kršitvi pritožnikovih pravic, ki bi imela pravne posledice. Zatrjuje, da sta sodišči zamolčali bistvene kršitve pravil disciplinskega postopka, ki jih je pritožnik predstavil in dokazal pravno bistveno drugače. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ustavno pritožbo sprejme v obravnavo in izpodbijani sodbi razveljavi ter pritožnikovemu zahtevku, ki je bil pravnomočno zavrnjen v točkah I./2. in I./3. izreka ter točki II./1. izreka sodbe sodišča prve stopnje, ugodi.

B.

3.Pritožnik se pritožuje zoper odločitvi sodišč, s katerimi je bil zavrnjen njegov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa delavskega sveta 25. 5. 1981 in zahtevek na ugotovitev, da je delavski svet 17. 4. 1981 odločal o ugovoru pritožnika in ga oprostil kršitev delovnih obveznosti ter zoper odločitev o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na razveljavitev obvestila z dne 28. 5. 1981. Pritožnikove številne očitke izpodbijanima odločbama je mogoče povzeti v naslednjem. Pritožnik sodiščema očita, da sta nepravilno oziroma nepopolno ugotovili dejansko stanje v zvezi s potekom disciplinskega postopka zoper pritožnika in kot podlago za odločitev o zavrnitvi zahtevka oziroma zavrženju tožbe zavzeli stališča, ki so pavšalna in brez pravne podlage. Takšni očitki pritožnika po vsebini pomenijo ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava in sami po sebi ne morejo biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer povzema številna stališča in ugotovitve sodišč, ki naj bi po njegovem mnenju pomenile kršitve človekovih pravic, vendar jih ne izkaže oziroma ne pojasni, v čem vidi zatrjevane kršitve. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače in da je nezadovoljen z odločitvijo sodišč, pa ne zadostuje za sklep o kršitvi katere od zatrjevanih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

4.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 2. člena Ustave. Ker ta določba Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela, se nanjo za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

5.Ker z izpodbijanima sodnima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče njegove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Pri tem se ni ukvarjalo z vprašanjem obstoja procesnih predpostavk.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan