Jedro

Ker tožničin otrok v spornem obdobju ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se tožnici to obdobje ne more všteti v zavarovalno dobo na podlagi določbe, da se v zavarovalno dobo všteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, če v tem obdobju mati ali oče nista zavarovana na drugi podlagi in če je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločba toženke št. ... z dne 8. 9. 2010 in odločba št. ...z dne 17. 3. 2010 v delu, da se tožnici čas od 12. 1. 1979 do 11. 1. 1980 ne všteva v zavarovalno dobo ter, da se tožnici všteje v zavarovalno dobo čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 12. 1. 1979 do 11. 1. 1980. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica in v pritožbi navaja, da je bila hčerka A.S. rojena v Ljubljani, kar je razvidno tudi iz rojstnega lista, kjer tudi prebiva, kjer je hodila v vrtec, v šolo in se zdravila. V dokumentaciji registra stalnega prebivalstva ni podatka o tem, da je bil otrok prijavljen, lahko gre za napako v sistemu in možnost, da so dokumente ob otrokovem rojstvu založili. O tem, da je bil otrok prijavljen v Ljubljani je razvidno iz otroškega kartona, možno pa je povprašati številne ljudi, ki to lahko potrdijo. Predlaga, da pritožbeno sodišče zadevo preuči. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po navedenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 8. 9. 2010, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote Ljubljana z dne 17. 3. 2010 in v reviziji potrjena prvi in tretji odstavek izreka odločbe z dne 17. 3. 2010. Z odločbo z dne 17. 3. 2010 je bilo odločeno, da se zavarovanki A.S., rojeni 27. 6. 1954 v zavarovalno dobo všteje čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 21. 12. 1984 do 9. 2. 1985. Nadalje je bilo še odločeno, da se v zavarovalno dobo ne všteva čas nege otroke od 10. 2. 1984 do 20. 12. 1984 in od 12. 1. 1979 do 11. 1. 1980. Zavarovalna doba po tej odločbi znaša 1 mesec in 19 dni. Spor se nanaša na vštevanje časa skrbi za hčerko A.S. v prvem letu njene starosti glede na prvo alinejo 189. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki določa, da se v zavarovalno dobo šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan(a) na drugi podlagi in če je bilo njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Sodišče prve stopnje je pri presoji tožbenega zahtevka izhajalo iz citiranega določila prve alineje 189. člena ZPIZ-1. Pri tem je štelo, da je za priznanje zavarovalne dobe potrebno izpolniti dva pogoja in sicer nezavarovanost starša in stalno prebivališče otroka v prvem letu starosti. Glede dokazovanja izpolnjevanja pogoja stalnega prebivališča je štelo, da je potreben ustrezen listinski dokaz in sicer potrdilo o stalnem prebivališču na podlagi 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur. l. RS, št. 9/2001 s spremembami). Pravilno je razlogovalo, da je stalno prebivališče okoliščina in pravni pojem, na katerega pravni sistem navezuje določene posledice in tudi uveljavljanje pravic. Stalno prebivališče se ugotavlja bodisi z izpisom iz registra o prebivanju na območju Republike Slovenije, katerega vodi pristojni upravni organ, bodisi na podlagi potrdila tega organa. Na podlagi Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur. l. RS, št. 4/74), ki je veljal ob otrokovem rojstvu je bila obveznost staršev, da so prijavili osebe mlajše od 18 let. Otrok A.S. je po podatkih Upravne enote Ljubljana z dne 12. 3. 2010 imel prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Slovenije šele od 14. 6. 1984 dalje in je tako pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne zahteva za vštetje časa od 12. 1. 1979 do 11. 1. 1980 v zavarovalno dobo tožnice, saj tožnica ni dokazala, da bi imel navedeni otrok v tem času stalno bivališče v Republiki Sloveniji.

Pritožbeno sodišče tako ne more slediti pritožbenih navedbam, da je iz zdravniškega kartona razvidno, da je bil otrok prijavljen v Ljubljani, saj navedeno drži za A.S., šele od 14. 6. 1984 dalje, ne pa že od rojstva, torej od 12. 1. 1979 dalje.

Ker pogoja iz prve alineje prvega odstavka 189. člena, ki se nanaša na to, da mora biti za priznanje zavarovalne dobe v prvem letu otrokove starosti ugotovljeno tudi to, da je bilo otrokovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pritožnica ne izpolnjuje, je bilo potrebno v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi s katerih se sodbo lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.