Jedro

Sodišče prve stopnje je sodno takso napačno odmerilo, zato bi moralo pritožnikovemu ugovoru ugoditi in izdani plačilni nalog razveljaviti, pritožniku pa poslati nov plačilni nalog (drugi odstavek 34.a člena ZST-1). Ker tega ni storilo, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in drugi sklep ustrezno spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 2. 2019 se zavrne in se ta sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 5. 2019 se ugodi in se ta sklep spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca zoper plačilni nalog Okrajnega sodišča v Kranju N 39/2017 z dne 1. 4. 2019 ugodi in se ta plačilni nalog razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 2. 2019 zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca zoper svoj sklep z dne 13. 7. 2018, s katerim je nasprotnega udeleženca pozvalo k dopolnitvi njegovih vlog v postopku. S sklepom z dne 14. 5. 2019 pa je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper plačilni nalog z dne 1. 4. 2019. 2. Nasprotni udeleženec (v nadaljevanju: pritožnik) se je zoper oba navedena sklepa pravočasno pritožil, brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. V prvi pritožbi navaja, da je treba najprej rešiti zadevo II R 7/2016, da se bo ugotovilo, ali je predlagateljica sploh upravičena do lastnine zemljišča, ki je predmet delitve. V drugi pritožbi pa navaja, da je dolgovano sodno takso že plačal 5. 11. 2018, vendar odločitve o svoji pritožbi še ni prejel. 3. Predlagateljica je odgovorila na prvo pritožbo in predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da pritožnik zavlačuje postopek in zlorablja svoje procesne pravice.

4. Utemeljena je samo druga pritožba.

O pritožbi zoper sklep z dne 28. 2. 2019:

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedenega sklepa obširno pojasnilo, zakaj je pritožniku odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njegove pritožbe zoper sklep, s katerim ga je isto sodišče 13. 7. 2018 pozvalo k dopolnitvi njegovih vlog. Takšno svojo odločitev je tudi ustrezno materialnopravno utemeljilo. Pri tem ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, drugih pa pritožba ne uveljavlja. Sicer pa pritožnik niti obrazloženo ne nasprotuje zavrženju svoje pritožbe, ampak vztraja pri svojem stališču, da je sporna lastninska pravica predlagateljice na predmetu delitve. Gre za predhodno vprašanje, o katerem bo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka. Na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa pa to vprašanje in odgovor nanj nimata nikakršnega vpliva.

6. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje je zato prvo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom prejšnjega Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 216. člena veljavnega istoimenskega zakona.

O pritožbi zoper sklep z dne 14. 5. 2019:

7. Sodišče prve stopnje je 1. 4. 2019 izdalo plačilni nalog, s katerim je pritožnika pozvalo k plačilu sodne takse za "postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni številki 9461 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 30,00 EUR". Pritožnik je plačilnemu nalogu ugovarjal, češ da taksna obveznost ni nastala, in še navajal, da je že 5. 11. 2018 plačal zahtevani znesek 30,00 EUR.

8. Izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da je pritožnik dolžan plačati predpisano sodno takso za svojo pritožbo zoper sklep z dne 28. 2. 2019. Plačilo, ki ga je pritožnik omenjal v ugovoru, je bilo namreč opravljeno v zvezi z njegovo prejšnjo taksno obveznostjo (za pritožbo zoper sklep z dne 13. 7. 2018).

9. Pač pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da pritožnika s plačilnim nalogom z dne 1. 4. 2019 ni pozvalo k plačilu dolgovane sodne takse za pritožbo, ampak k plačilu takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Napačno je navedlo tudi tarifno številko, v kateri je določeno plačilo sodne takse za tovrstne pritožbe.1

10. Po prvem odstavku 34. člena ZST-1 mora biti v plačilnem nalogu med drugim navedena (pravilna) pravna podlaga za odmero takse. Če je že pri navedbi tarifne številke v plačilnem nalogu najbrž prišlo do nehotene pisne pomote, pa ni mogoče mimo dejstva, da pritožnik ne dolguje takse za postopek pred sodiščem prve stopnje,2 temveč takso za pritožbo.

11. Potemtakem je sodišče prve stopnje takso napačno odmerilo, zato bi moralo pritožnikovemu ugovoru ugoditi in izdani plačilni nalog razveljaviti, pritožniku pa poslati nov plačilni nalog (drugi odstavek 34.a člena ZST-1). Ker tega ni storilo, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in drugi sklep ustrezno spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

12. Vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek v zvezi s plačilnim nalogom ni potrebna. Iz spisa je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje štelo,3 da je s plačilom z dne 5. 11. 2018, na katerega se sklicuje pritožnik, poravnana taksna obveznost v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 28. 2. 2019, kar je posledično omogočilo vsebinsko obravnavanje pritožnikove pritožbe zoper ta sklep.

13. Ostale pritožbene trditve so pretežno nerazumljive, predvsem pa v tej fazi postopka povsem nerelevantne, zato ne terjajo obrazloženega odgovora.

1 Gre za tar. št. 9641 taksne tarife in ne za tar. št. 9461, kot je navedeno v plačilnem nalogu. 2 Ta je predpisana v tar. št. 9611 taksne tarife. 3 To je storilo v prid pritožniku, ki sicer ni izrecno zahteval vračila plačane sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 13. 7. 2018, čeprav bi bil zaradi zavrženja pritožbe do tega upravičen.