Jedro

Dolžnik in sodišče prve stopnje v svojih vlogah navajata dolžnikovo nezaupanje v delo sodišča ter blatenje ugleda sodišča in sodnic, ki tam izvajajo sodniško funkcijo. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju.

Izrek

Predlogoma za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine naložilo dolžniku, da v osmih dneh plača glavnico z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški. Dolžnik je proti sklepu o izvršbi pravočasno ugovarjal in sodišče prve stopnje, ki je štelo, da ugovor ni obrazložen, ga je poslalo višjemu sodišču. To je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in izvršbo ustavilo.

Nato sta dolžnik in Okrajno sodišče v Radovljici predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnik je v svoji prošnji izrazil nezaupanje do sojenja pred krajevno pristojnim sodiščem in predlagal prenos pristojnosti v več zadevah na Okrajno sodišče v Ljubljani, radovljiško sodišče pa navaja, da se dolžnik kot gospodarska družba ... oziroma kot njen zakoniti zastopnik - direktor ... pojavlja v mnogih pravdnih, nepravdnih in izvršilnih zadevah naslovnega sodišča kot stranka postopka. Zlasti v zadnjem času je v posamezne spise začel pošiljati vloge, iz katerih izhaja močno nezaupanje v delo sodišča, blatenje sodišča in njegovega ugleda ter blatenje sodnic, ki so v zadevah odločale. Zaradi navedenega je vloženih več kazenskih ovadb in predlogov, kar otežuje delo sodišča. Predloga nista utemeljena.

Po določilu 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen za to, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije uredi pristojnost sodišč drugače, kot je predvideno v zakonu, je smotrnost. Ta razlog ni podan, saj je izvršilni postopek ustavljen. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje izvršbo ustavilo, ker ni bilo predpostavk za odločanje o dovoljenosti izvršbe (prvi odstavek 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 - 75-02)). Iz navedenega razloga ni potrebe za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Poleg tega pa predloga dolžnika in Okrajnega sodišča v Radovljici nista utemeljena, ker ne navajata tehtnih razlogov. Dolžnik in sodišče prve stopnje v svojih vlogah navajata dolžnikovo nezaupanje v delo sodišča ter blatenje ugleda sodišča in sodnic, ki tam izvajajo sodniško funkcijo. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju. Za ureditev navedenih okoliščin so predvidena druga pravna sredstva: od ukrepov, ki so predvideni za to, da se preprečijo zlorabe pravic in žalitve (drugi odstavek 11. člena v zvezi z 9. in 109. členom ZPP), do ustavno zajamčene pravice do pravnega sredstva proti odločbam sodišča (25. člen Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I z ustavnima zakonoma, ki sta objavljena v Uradnem listu RS, št. 42/97 in 66/00). V izjemnem primeru bi lahko šlo za okoliščine, ki bi utemeljevale izločitev posameznega sodnika ali sodnice, ne morejo pa biti razlog za delegacijo po 67. členu ZPP.