17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 29. januar 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 732/2001 z dne 13. 3. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. P 863/94 z dne 24. 5. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Višje sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je pritožniku - izvedencu priznalo nagrado in stroške za opravljeno izvedensko delo, pri čemer mu je namesto priglašenih 72.000 SIT nagrade in 15.475 SIT materialnih stroškov priznalo 65.250 SIT nagrade in 6862,50 SIT materialnih stroškov. Svojo odločitev sta sodišči oprli na stališče, da je pri določanju višine nagrade za opravljeno izvedensko delo po postavki "študij spisa" odločilno le število tistih strani spisa, ki so za njegovo delo potrebne, ne pa celoten obseg spisa. Glede materialnih stroškov za namizno založništvo je bilo izvedencu pojasnjeno, da je strošek uporabe računalniškega programa zajet v stroških za pisalna sredstva, poleg tega pa je bilo izvedensko delo zaupano njemu, zaradi česar ne more posameznih opravil nalagati tretjim in zanje bremeniti sodišča. V ustavni pritožbi zoper navedena sklepa pritožnik navaja, da je odločitev sodišča očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve. Zaradi odločanja na podlagi z Ustavo neskladne interpretacije zakona naj bi prišlo do nepoštenega sojenja.

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

V obravnavanem primeru odločitev sodišč, tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (Ustavnemu sodišču se v tem primeru glede tega ni treba opredeljevati), ne more povzročiti pomembnejših pravnih posledic za pritožnika.

Glede na to, da je za pritožnika sporen znesek 15.362,50 SIT (kolikor mu sodišči postavk po stroškovniku nista priznali), ne gre za zadevo takšnega pomena, ki bi opravičevala presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj v obravnavani zadevi ni. Vprašanji, ali je za določitev višine nagrade za opravljeno izvedensko delo odločilno število strani celotnega sodnega spisa ali le število strani, pomembnih za izvedenčevo delo, in katere stroške zajemajo stroški za pisalna sredstva, sta tipični vprašanji uporabe podzakonskega akta (Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, Uradni list RS, št. 7/02), ki z vidika ustavnih pravic nista relevantni, zato od Ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bi se izrekalo o tem, katera od obeh možnih razlag podzakonskega predpisa je pravilna. Kolikor pa se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (arbitrarnost, pošteno sojenje) pa je o tem Ustavno sodišče že izoblikovalo ustaljena stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

Ker od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in ker morebitna kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine za pritožnika ni imela pomembnejših posledic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger