Jedro

Zoper fizično osebo, ki ni izvrševalec javnih pooblastil, tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ob primerni uporabi 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - UPB2), ki se po določbi 1. odstavka 16. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena, zavrglo tožničino tožbo zoper toženo stranko I.P.-J., ker ta po določbi 3. odstavka 18. člena ZUS ne more biti tožena stranka, ker ni državni organ, nosilec javnega pooblastila oziroma organ lokalne skupnosti.

Zoper navedeni sklep tožnica vlaga pritožbo iz razloga po 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 72. člena ZUS. V pritožbi se sklicuje na številne določbe ZUS, ZPP, Ustave RS, Zakona o brezplačni pravni pomoči, Zakona o sodnih taksah in Zakona o sodniški službi. Meni, da so člani senata sodišča prve stopnje omogočili odtujitev njene zakonite lastnine v korist I.J.-P. Kot dokazilo prilaga izpodbijani sklep sodišča, svojo tožbo z dne 27.6.2003 in dopolnitev z dne 22.10.2003, odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo z dne 15.5.2003, odločbo Upravne enote M. z dne 30.7.2002, v zvezi z odločbo z dne 18.5.2000, in v zvezi z odločbo z dne 23.5.2000, zemljiškoknjižni izpisek in kopijo katastrskega načrta z dne 25.10.1989 ter redni izpisek iz zemljiške knjige z dne 12.7.2001. Ker prvostopno sodišče ni ravnalo po ZUS in po ZPP, so ji bile kršene temeljne človekove pravice in svoboščine iz 22. člena in 1. odstavka 23. člena Ustave RS, 2. odstavka 14. člena Ustave RS in 2. člena Ustave RS v dejanskem, materialnopravnem in procesnem pogledu ter tudi ustavne pravice iz 33., 34. in 35. ter 1. odstavka 67. in 2. odstavka 71. člena Ustave RS. Zaradi kršitev, ki so bile storjene s tem, ko prvostopno sodišče ni ravnalo v mejah pravnih možnosti tožeče stranke zoper tožene stranke predlaga, da pritožbeno sodišče razsodi, da se njeni pritožbi ugodi, se izpodbijani sklep prvostopnega sodišča kot nezakonit odpravi oziroma razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovni postopek odločanja. Podrejeno pa vlaga pritožbo na Evropsko sodišče v Strassbourgu.

Pritožba ni utemeljena.

Ker se tožnica ni odzvala na vabilo prvostopnega sodišča z dne 3. 7. 2003 v zvezi z razjasnitvijo njene prvotne tožbe, v kateri je navedla kot tožene stranke Ministrstvo za okolje, prostor in energijo: S.R.; Upravno enoto M.: T.P.; I.P.-J. in Ministrstvo za okolje in prostor - Inšpektorat za okolje in prostor: M.S. in F.Z., zaradi njenega vpisa v vpisnik, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je njeno tožbo razdružilo na štiri tožbe, zoper vsako od toženih strank posebej. Pri tem je kot eno tožbo štelo tožbo zoper I.J.-P., o kateri je odločilo z izpodbijanim sklepom.

I.J.-P., ki jo tožnica navaja za toženo stranko, ni niti državni organ, niti organ lokalne skupnosti, niti nosilka javnega pooblastila, temveč fizična oseba. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča I.P.-J. po določbi 3. odstavka 18. člena ZUS ne more biti tožena stranka v upravnem sporu. Glede na to je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je tožničino tožbo zoper I.J.-P. zavrglo na podlagi 5. odstavka 81. člena ZPP, ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena.

Tudi pritožbeni ugovor o kršenju pravil postopka v upravnem sporu zaradi neoprave glavne obravnave po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen. V dopolnitvi tožbe je tožnica sicer predlagala izvedbo glavne obravnave. Glavna obravnava pa se ob izpolnitvi pogojev iz 50. člena ZUS opravi le, če tožba v predhodnem preizkusu ni zavržena, tako kot je bila v tem primeru.

Ker iz tožničine tožbe in dveh dopolnitev ni razvidno, da bi prosila za oprostitev plačila sodnih taks in za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar omenja v pritožbi, prvostopno sodišče upravičeno o nepodanih zahtevkih ni moglo odločati. Zato tudi v tem delu tožničina pritožba ni utemeljena.

Čeprav prvostopno sodišče o tožničinem zahtevku, da ji tožene stranke povrnejo vse stroške upravnega spora, skupaj z zakoniti zamudnimi obrestmi, ni odločilo, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve glede zavrženja tožbe same. V primeru zavrženja tožbe pa ob smiselni uporabi 1. odstavka 23. člena ZUS tožeča stranka vedno sama trpi svoje stroške upravnega spora.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.