Jedro

Za sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine (dedni dogovor), ki ga sodišče povzame sklep o dedovanju, šteje zgolj sporazum, ki je zapisan in podpisan pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po pok. J.G. spadajo nepremičnine, pripisane pri vl. št. 225, pravilno 255, k.o. ..., denarna sredstva na njenem osebnem računu in delnice pri KDD d.d. Ljubljana. Kot zakonita dediča zapuščine je razglasilo zapustničina potomca I. K in A. G., vsakega do ½. V sklepu o dedovanju je povzelo dedni dogovor, ki naj bi ga sklenila zakonita dediča ter odredilo vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti in izplačilo denarnih sredstev dediču A. G. Proti navedenemu sklepu se pritožuje zakonita dedinja I. K. V laični pritožbi pojasnjuje, da je z bratom že pred zapuščinsko obravnavo poskušala doseči delitev zapuščine tako, da bi si nepremičnine razdelila v naravi, delnice pa bi pripadale vsakemu do ½. Njen brat se s tem ni strinjal, vendar je kljub temu dosegel takšno delitev zapuščine, saj je bila upoštevana le njegova volja. Pritožnica pojasnjuje, da sta oba z bratom poravnala vsak polovico pogrebnih stroškov, oba sta po svojih zmožnostih tudi skrbela za njuno mater, zato ni razlogov, da bi njen brat dobil več kot ona. Nadalje pritožnica v obširni pritožbi pojasnjuje odnose med njo in pokojno materjo ter bratom in smiselno uveljavlja napake v volji glede podpisa sporazuma, katerega sta sodišču predložila že po končani zapuščinski obravnavi. Pritožnica je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in zahtevala, da se pri odločitvi upoštevajo tudi njene želje v tem smislu, da oba dediča dobita vsak svoj delež.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da sta se zakonita dediča udeležila dne 24.9.2009 opravljene zapuščinske obravnave. Na zapuščinski obravnavi sta podala dedni izjavi o sprejemu zapuščine vsak do ½. Zapuščinska obravnava je bila s tem zaključena. Dne 30.9.2009 sta dediča sodišču posredovala vlogo, s katero sta predlagala razdelitev zapuščine tako, da bi vsakemu od njiju pripadala ½ zemljišč, ostala dediščina pa bi v celoti pripadala A. G. Sodišče prve stopnje je navedeno vlogo obravnavalo kot sporazum dedičev o razdelitvi zapuščine in ga kot dedni dogovor povzelo v pisnem sklepu o dedovanju, ki nosi datum 24.9.2009, torej je bil izdan še preden sta zakonita dediča sodišču predložila njun sporazum o delitvi zapuščine. Takšno ravnanje prvostopenjskega sodišča je po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno nepravilno.

Po določbi 3. odst. 214. čl. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) navede sodišče sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine, ki ga predložijo sodišču, v sklepu o dedovanju. Sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine v smislu citirane določbe 3. odst. 214. čl. ZD, ki je v sodni praksi poimenovan kot dedni dogovor, je po uveljavljeni sodni praksi pogodba obligacijskega prava. Obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, nastane s trenutkom, ko podajo svojo voljo na zapisnik na sodišču, ali na zapuščinski obravnavi, ali izven nje in ko ga na sodišču podpišejo (prim. sodbo VS RS II Ips 564/96 in sklep VSL I Cp 1619/2009). Le v tem primeru je dedni dogovor sestavni del sklepa o dedovanju in ima učinke sodne poravnave.

V obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, saj sporazum dedičev kot izhaja iz njune vloge z dne 28.9.2009, ni bil zapisan in podpisan pred sodiščem, zato je ravnanje prvostopnega sodišča, ko ga je kljub temu povzelo v sklepu o dedovanju kot dedni dogovor, materialnopravno nepravilno, saj sporazum ne ustreza kriterijem iz citirane določbe 3. odst. 214. čl. ZD. Izjava dedičev je po vsebini sicer pogodba o poravnavi, s katero je pritožnica bratu podarila svoje upravičenje na delnicah in denarnih sredstvih, vendar pa ob dejstvu, da takšen sporazum ni bil zapisan in podpisan pred sodiščem, ne more predstavljati dednega dogovora, ki ima pomen sodne poravnave.

Pritožbeno sodišče je navedeno nepravilnost v izpodbijanem sklepu ugotovilo ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v mejah pooblastil iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. čl. ZPP in 163. čl. ZD. Ker je moralo izpodbijani sklep razveljaviti že iz tega razloga, na zatrjevane pritožbene razloge pritožnice posebej ne odgovarja. Le v pojasnilo poudarja, da pritožnica s pritožbenimi navedbami, s katerimi smiselno zatrjuje napake v volji pri sklenitvi predloženega sporazuma dedičev z dne 28.9.2009, ne bi mogla uspeti, če bi bil dedni dogovor sklenjen pravilno in kot tak povzet v sklepu o dedovanju. Veljavnost dednega dogovora se namreč lahko izpodbija le z ustrezno tožbo v pravdnem postopku in ne s pritožbo proti sklepu o dedovanju.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 163 ZD pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno razpiše zapuščinsko obravnavo in na njej zapiše dedni dogovor, če bo zanj še obstajal sporazum dedičev, sicer pa naj izda sklep o dedovanju ob upoštevanju podanih dednih izjav obeh zakonitih dedičev.