Jedro

Disciplinska odločba vsebuje vse potrebne znake disciplinske kršitve, kar dolžniku omogoča obrambo. Iz v odločbi opisanega ravnanja tožnika je mogoče razbrati znake disciplinske kršitve, pri čemer je potrebno upoštevati celoten v disciplinski odločbi podan opis dejanj tožnika, ki skupaj s podrobnejšo konkretizacijo v obrazložitvi tvorijo celoto.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (točka I in III izreka) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku ter odpravilo tako odločbo disciplinske komisije LD z dne 3.10.2012 kot odločbo Občnega zbora LD z dne 29.12.2012 (I. tč. izreka), zavrglo ugotovitveni tožbeni zahtevek (II. tč. izreka) ter naložilo toženi stranki, da v roku 15 dni povrne tožeči stranki 1.081,24 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (III. tč. izreka).

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po pooblaščencu in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oz. podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da je v disciplinskem postopku prišlo do zatrjevanih bistvenih kršitev postopka, ker v odločbi niso bili navedeni vsi znaki disciplinske kršitve. V vlogah tožeče stranke takih zatrjevanj ni bilo. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo samo ugotavljati dejstev, ki jih stranke niso navajale, pri čemer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj toženi stranki ni bila dana možnost, da se o tem izjavi. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo s tem, da bi moral izrek odločbe disciplinske komisije vsebovati vse znake disciplinske kršitve, vključno z navedbo, s kom je tožnik izvajal skupinski lov. V razlogih sodbe se sicer izrecno ne navaja, da se ta pomanjkljivost nanaša na izrek odločbe, a je očitno temu tako, saj je v obrazložitvi disciplinske odločbe izrecno navedeno, kateri so bili lovci pri skupinskem lovu. Prav tako so v obrazložitvi disciplinske odločbe navedeni tudi sklepi UO tožene stranke, ki jih je tožnik kršil. V Pravilniku o disciplinskem postopku tožene stranke, ki je avtonomni vir prava, tudi ni določbe, po kateri bi morali biti v izreku navedeni vsi elementi, ki jih sodišče opisuje v 9., 10. in 11. tč. obrazložitve. Sklepi so bili tožniku znani, tudi ni nikoli prerekal, da mu ne bi bili. Glede skupinskega lova se je tožena stranka sklicevala na sklep UO 039/2011, ki je izrecno naveden v disciplinski odločbi. Zato je skupinski lov, ki je v skladu s Poslovnikom, le tisti, ki je določen s planom organiziranih skupinskih lovov, ki jih je izdelal UO, ali pa da je skupinski lov po revirjih odobril gospodar LD prek vodje revirja. Iz disciplinske odločbe in iz navedb tožene stranke izhaja, da so bili vsakemu lovcu sprejeti sklepi UO in določbe Poslovnika znane, kdaj se izvajajo skupinski lovi oz. kakšni so pogoji za izvedbo skupinskih lovov. Posledično je nedovoljen lov vsak drugačen način lova. Odločitev tožnika in skupine lovcev, da bodo sami odločali o tem, kdaj se bodo izvajali skupinski lovi revirja, predstavlja delovanje v nasprotju s cilji LD, kar ovira izvajanje nalog javne službe s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo (14. alineja 33. člena Pravil). Tožnik je vsekakor nedvomno kršil določbo 15. alineje Pravil, saj je lov izvajal na nedovoljen način. Tožnik dejstev glede nedovoljenega načina lova, na kar je tožena stranka opozorila v svojih pripravljalnih vlogah, ni zanikal, sodišče prve stopnje pa se do njih tudi ni opredelilo.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo, predlagala njeno zavrnitev ter priglasila pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet sodnega preizkusa je, ali je bila pravica do združevanja omejena protipravno ali ne. To pomeni, da mora sodišče v pravdnem postopku izhajajoč iz trditev v tožbi presoditi, ali je dokončna disciplinska odločba (v danem primeru lovske družine - tožene stranke) v skladu z zakonom, drugim predpisom prisilne narave ali za člane zavezujočim splošnim aktom tožene stranke.

6. Toženka je tožniku v disciplinskem postopku očitala, da je izvajal nedovoljen skupinski lov, tudi z gostom iz tujine, brez da bi o tem bil seznanjen gospodar lovske družine in vodja revirja; da je bila v enem od teh lovov uplenjena srna, ki je bila po končanem lovu predana gostu iz tujine, ne da bi jo pred tem pregledal pooblaščeni preglednik; da je oviral in preprečil izvajanje lova lovskemu gostu in njegovemu spremljevalcu. S tem naj bi storil hujše kršitve po 2., 6., 14., in 15. alineji 33. člena Pravil, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep izključitve iz članstva (1).

7. V 25. členu Pravilnika o disciplinskem postopku LD je določeno, da izrek disciplinske odločbe obsega opis dejanja ali opustitve ter navedbo disciplinske kršitve, za katero je bil kršitelj spoznan za odgovornega; obrazložitev pa obsega razloge, zaradi katerih je disciplinska komisija sprejela svojo odločitev. Že sodišče prve stopnje je v 8. tč. obrazložitve ugotovilo, da so v izreku disciplinske odločbe opisane vse tri kršitve, ki naj bi jih storila tožeča stranka (tj. opis dejanj), ter pri vsaki posamezni kršitvi navedene določbe Pravil LD, ki naj bi jih tožeča stranka kršila (kršitev 2., 6., 14., in 15. alineje 33. člena Pravil). Vseeno pa se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da tožena stranka v disciplinski odločbi ni navedla vseh znakov disciplinske kršitve (in sicer v kakšnem smislu je konkretno ravnanje tožeče stranke v nasprotju s cilji LD in LZS, v kakšnem smislu je tožeča stranka izvajala nedovoljen način lova, s kom je izvajala skupinski lov, katere konkretne določbe splošnih aktov ali sklepov upravnega odbora je kršila oz. v nasprotju s katerim sklepom ali odredbo je ravnala tožeča stranka), s čimer je prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, kar je narekovalo odpravo odločbe disciplinske komisije in odločbe občnega zbora.

8. V tej zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, in na kar utemeljeno opozarja pritožba, da je v disciplinski odločbi navedeno to, kar sodišče prve stopnje očita, da manjka. Tako je iz disciplinske odločbe razvidno, da je prišlo na določene dneve do nedovoljenega lova, ki so se ga udeležili trije poimensko navedeni lovci, saj naj bi bil izveden v nasprotju s Pravili LD (skupinske love ureja 24. in 25. člen Poslovnika), pri čemer je bil tožnik, kot član LD, seznanjen s tem, kako so organizirani revirski lovi, ter, da je bila uplenjena divjad predana brez predhodne izvedbe potrebnega postopka (41. člen Poslovnika). Poleg tega je v odločbi tudi navedeno, da je tožnik z nedovoljenim lovom kršil odločitev lovske družine, sprejete na 6. redni seji upravnega odbora LD z dne 5.10.2011, ki določa način priprave na skupinske love in skupinske love po revirjih (sklep UO 039/2011), s čimer so bili seznanjeni vsi člani LD. Navedeno je še, da oviranje organiziranega lova z gostom iz tujine predstavlja delovanje v nasprotju s cilji LD in LZS. Prav tako je navedena tudi vsebina alinej omenjenih disciplinskih kršitev po 33. členu Pravil. Pritožba tudi pravilno opozori (v zvezi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni predložila, niti se ni sklicevala na sklep UO, ki se nanaša način skupinskega lova), da se je v pripravljalni vlogi z dne 19.5.2015 sklicevala na zapisnik 10. redne seje UO, ki vsebuje sklep UO in ki ga je v spis priložila tožeča stranka (priloga A5); hkrati pa pritožba tudi dodaja, da dejstev o načinu organiziranja skupinskega lova tožeča stranka ni prerekala, kar pomeni, da se štejejo ta dejstva za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).

9. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne drži, da v disciplinski odločbi manjkajo (potrebni) znaki disciplinske kršitve, kar bi tožniku onemogočalo učinkovito obrambo. Iz v odločbi opisanega ravnanja tožnika je mogoče razbrati znake disciplinske kršitve, pri čemer je potrebno upoštevati celoten v disciplinski odločbi podan opis dejanj tožnika, ki skupaj s podrobnejšo konkretizacijo v obrazložitvi tvorijo celoto. Nenazadnje tožnik tega, da ne bi bili določeni vsi znaki disciplinske kršitve, v tožbi niti ni uveljavljal; uveljavljal je le, da zahteva za uvedbo disciplinskega postopka za vsako posamezno kršitev ne vsebuje opisa dejanskega stanja s pravno opredelitvijo kršitve (kar pa je že sodišče prve stopnje v 6. tč. obrazložitve ugotovilo, da ne drži), ter da ravnanja, ki naj bi jih storil tožnik, ni mogoče opredeliti kot kršitve 2., 6., 14., in 15. alineje 33. člena Pravil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, ker tožnik očitanih dejanj naj ne bi storil (o čemer pa se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo).

10. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugodilo tožbenemu zahtevku zgolj iz razloga, ker v disciplinski odločbi naj ne bi bili navedeni vsi znaki disciplinske kršitve, do vseh ostalih tožbenih trditev pa se ni opredelilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo (točka I. in III izreka) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

11. Odločitev o zavrženju tožbenega zahtevka (pravilno tožbe) je po naravi sklep, ki ni bil predmet pritožbe.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

op. št. 1: 2. alineja 33. člena Pravil določa: uplenitev divjadi v nasprotju s sklepi organov LD, ali v nasprotju z odredbami lovovodje, gospodarja ali starešine; 6. alineja 33. člena Pravil določa: zavestna uplenitev divjadi z lovskim gostom v nasprotju s sklepi organov LD; 14. alineja 33. člena Pravil določa: delovanje v nasprotju s cilji LD in LZS, kar ovira izvajanje nalog javne službe s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo; 15. alineja 33. člena Pravil določa: izvajanje lova s prepovedanimi sredstvi, nedovoljenim lovskim orožjem in strelivom ter nedovoljenim načinom lova.