Jedro

V upravnem sporu se lahko izpodbija samo tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev. V obravnavanem primeru pa je Ministrstvo za finance ugodilo pritožbi tožnika in odpravilo prvostopno odločbo ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovno odločanje.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za finance Republike Slovenije je z izpodbijano odločbo ugodilo pritožbi tožnika zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A. št. ... z dne 18. 7. 2002 in jo odpravilo v delu, v katerem ni bilo odločeno z delno odločbo št. ... z dne 31. 3. 2006 in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. S prvostopno odločbo je bilo tožniku naloženo plačilo DDV z zamudnimi obrestmi. Tožnik je vložil pritožbo zoper prvostopno odločbo. Z delno odločbo št. ... z dne 31. 3. 2006 je Ministrstvo za finance o pritožbi delno že odločilo in izrek prvostopne odločbe odpravilo v delu, ki se nanaša na zamudne obresti od prvega dne zamude do dneva izvršljivosti prvostopne odločbe, to je do dne 22. 8. 2002. Z izpodbijano odločbo pa je bila odpravljena prvostopna odločba še v ostalem delu in zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovni postopek. Sporno vprašanje v postopku je, ali je imel tožnik tovorna vozila v najemu od družbenikov, in v primeru, če jih je imel v najemu, sama višina najemnine. Po mnenju Ministrstva za finance je prvostopni organ pravilno ugotovil, da je imel tožnik vozila v zakupu, nepopolno pa je bilo ugotovljeno dejansko stanje glede višine najemnine, zato je bila zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovni postopek.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu. Sodišču predlaga, da se po opravljenem postopku odpravita prvostopna odločba davčnega organa ter izpodbijana odločba, da se postopek odmere davkov, ki se je vodil pred organom prve stopnje zaradi plačila davka na osnovi zakupnih pogodb o zakupu tovornih vozil, sklenjenih med tožečo stranko ter družbeniki družbe B.B.B. d.o.o. s samostojnimi podjetniki, glede na to, da v tem primeru ne gre za dejanske zakupne pogodbe, ustavi ter da sodišče naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka. Iz tožbenih ugovorov je razvidno, da se tožnik ne strinja s stališčem, ki izhaja iz izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo Ministrstvo za finance sodišču predlaga, da tožbo zavrže, ker niso izpolnjene procesne predpostavke za izpodbijanje odločbe tožene stranke v upravnem sporu po 5. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), podrejeno pa, da tožbo zavrne.

K točki 1 izreka: Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbi 1. odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. Gre torej le za tiste upravne akte, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Za upravni akt se po določbah ZUS-1 šteje zgolj tisti akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta, ne pa tudi tisti akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev. Upravni akti v smislu ZUS-1 niso tisti akti, izdani na podlagi pravnih sredstev, ki zgolj posegajo v veljavnost upravnega akta in ne pomenijo zaključka odločanja o zadevi, torej akti, ki zgolj odpravijo in vrnejo v ponovni postopek odločanja. V upravnem sporu se lahko izpodbija samo tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev. Namen upravnega spora namreč je varstvo posameznika pred nezakonitimi oziroma nepravilnimi odločitvami uprave, ki posega v njegov pravni položaj, ne presoja pa pravilnosti takšnega odločanja upravnih organov. V obravnavanem primeru je Ministrstvo za finance ugodilo pritožbi tožnika in odpravilo prvostopno odločbo ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovno odločanje. O zadevi torej ni bilo meritorno odločeno in postopek še ni zaključen, na drugačno odločitev sodišča v tem upravnem sporu pa ne vpliva stališče Ministrstva za finance, izraženo v obrazložitvi izpodbijane odločbe, saj v upravnem postopku postane pravnomočen izrek odločbe in ne njena obrazložitev.

Po povedanem je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: O stroških je sodišče odločilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1.