Jedro

ZPP posebej ureja situacijo, kjer tožnica ne uspe z zahtevkom zaradi umika tožbe in pri taki situaciji še posebej ureja primere, ko je do umika prišlo zaradi plačila med pravdo. Po določilu 158. člena ZPP tožena stranka ne bi bila upravičena do povračila stroškov, če bi tožnica umaknila tožbo v primerno kratkem roku po prejemu plačila. V tem primeru bi tožnica s pravočasnim umikom tožbe preprečila vložitev ugovora.

Izrek

Pritožba se zavrne kor neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje o odmeri pravdnih stroškov.

Tožeča stranka trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper del prvostopne sodbe - sklepa in sicer v delu, v katerem je bilo tožnici naloženo plačilo pravdnih stroškov. V pritožbi je navedla, da je tožena stranka plačala pred vložitvijo izvršilnega predloga le znesek 2.588,90 sit - preostali znesek 47.107,50 sit pa je plačala med pravdo. Izpodbijani sklep je napačen po mnenju pritožbe iz dveh razlogov - prvič zato, ker je bil ugovor v pretežnem delu neutemeljen, pa tudi zato, ker sodišče ni upoštevalo stroškov tožeče stranke, ki jih sedaj priglaša. Pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: Med strankama ni bilo sporno , da je tožena stranka plačala že pred pravdo delni znesek 2.588,90 sit, nadaljnih 47.107,50 sit pa med postopkom. Izvršilni sklep je postal pravnomočen za obresti od zapadlosti do plačila in izvršilne stroške, za glavnico pa je tekel pravdni postopek. Med pripravami za glavno obravnavo je tožnica s pripravljalnim spisom umaknila tožbo za plačano glavnico (in tudi razširila tožbo za obrestne obresti- ta del zahtevka je sodišče s sodbo zavrnilo in je pravnomočen). V vlogi o umiku tožnica ni priglasila stroškov.

Prvostopno sodišče je v sodbi oz. sklepu , s katerim je vzelo na znanje delni umik tožbe odločilo samo o stroških tožene stranke in ji v celoti priznalo takso za ugovor. V obrazložitvi je prvostopno sodišče sicer napačno utemeljilo izrek po 154. členu ZPP, češ da je tožnica v pravdi propadla. Spregledalo je, da ZPP posebej ureja situacijo, kjer tožnica ne uspe z zahtevkom zaradi umika tožbe in pri taki situciji še posebej ureja primere, ko je do umika prišlo zaradi plačila med pravdo.

V tej zadevi je potrebno oceniti pravico do povračila stroškov tožene stranke po določilu 1.odst. 158. člena ZPP. Tožena stranka je plačala pretežni del dolga dne 4.8.1992 - to je istega dne, ko je sodišče izdalo sklep o izvršbi. Tožena stranka je vložila pravočasni ugovor 15.9.1992, tožnica pa umaknila tožbo šele 19.10 1992. Po cit. določilu 158. člena ZPP tožena stranka ne bi bila upravičena do povračila stroškov, če bi tožnica umaknila tožbo v primerno kratkem roku po prejemu plačila. V tem primeru bi tožnica s pravočasnim umikom tožbe preprečila vložitev ugovora. Zato je prvostopno sodišče pravilno priznalo toženi stranki stroške ugovora in se tožnica brezuspešno sklicuje na plačilo med pravdo. Napačna uporaba določila ZPP ne predstavlja bistvene kršitve, ker ni vplivala na pravilnost odločitve.

Prvostopno sodišče je v zadevi odločilo po členu 496 ZPP brez obravnave. Zato je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo svojih stroškov v roku 15 dni. To je tožnica tudi storila v svoji pritožbi. Sodišče prve stopnje bo s posebnim sklepom odločilo tudi o teh stroških - stranki pa bosta sami opravili event. pobotanje zneskov iz naslova pravdnih stroškov.

Izrek o pritožbenih stroških je temelji na določilih 166. in 154. člena ZPP.