Jedro

Predlagatelj ima kot oblikovalec spornih profilov vse pravne možnosti uveljavljati zahtevek za plačilo nadomestila od tožene stranke po ZASP in po ZPILDR. Na njegov pravni položaj sploh ne more vplivati odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu na ugotovitev ničnosti modela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani prvostopenjski sklep potrdi.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je predlog D. Ž., za vstop v pravdo na strani tožene stranke zavrnilo.

Proti sklepu se je D. Ž. pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagal, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da mu prizna položaj stranskega intervenienta na strani tožene stranke ali, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Udeležba intervenienta v pravdnem postopku je pogojena s podanim pravnim interesom, ki ga mora izkazati intervenient, da se lahko pridruži stranki, za katero je zainteresiran, da zmaga v postopku (199. čl. ZPP).

Predmet uveljavljanega tožbenega zahtevka tožeče stranke je ugotovitev ničnosti modela, ki ga ima tožena stranka registriranega pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, registrska št. 9850126 (dalje Urad).

Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikovo materialnopravno razlago določb 39. čl. Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) in opredelitvijo avtorskega dela v 5. čl. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Materialnopravno so pravilne pritožbene trditve, da je model lahko predmet avtorskopravnega varstva v skladu z 2. odst. 39. čl. ZIL in hkrati predmet varstva po ZASP. Avtorskopravno delo se torej varuje tako po ZASP kot po ZIL. Predvsem pa ima predlagatelj kot oblikovalec spornih profilov vse pravne možnosti uveljavljati zahtevek za plačilo nadomestila od tožene stranke po ZASP in po Zakonu o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja (ZPILDR). Na njegov pravni položaj sploh ne more vplivati odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu, na ugotovitev ničnosti modela. Kot izhaja iz trditev predlagatelja ima slednji v skladu s 15. čl. ZASP izključno premoženjsko upravičenje (materialne avtorske pravice). Avtorska pravica zato deluje absolutno, to je izključno zoper vsakogar. Zato lahko avtor proti vsakomur uveljavlja svoja avtorskopravna upravičenja. Odločitev v konkretnem gospodarskem sporu ne more vplivati na njegov pravni položaj. Tudi, če bi tožnik s tožbenim zahtevkom uspel in bi bila ugotovljena ničnost modela, ki ga ima tožena stranka registrirana pri uradu, bi neodvisno od izida tega postopka, bil predlagatelj upravičen uveljavljati svoje avtorskopravno varstvo proti toženi stranki. Zato za njegov pravni položaj ni odločilen izid v tem sporu, v tej posledici pa je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predlagane stranske intervencije na strani tožene stranke v tem pravdnem postopku.

Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).