Jedro

Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, bi morala tožeča stranka podati konkretne in popolne trditve, da je v celotnem obdobju opravljanja dela v Sloveniji opravljala delo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem po stopnji 12/15 in v tej smeri podati tudi substancirane dokazne predloge. Predložitev izpiska kopije iz delovne knjižice ne zadošča, saj kot je pravilno izpostavilo sodišče v 11. točki obrazložitve, predloženi dokaz dokazuje le obdobje opravljanja dela v Sloveniji, ne pa tudi, na katerih delovnih mestih je tožeča stranka delala, kar je edino pravno relevantno za ugotovitev ali se zavarovalna doba za opravljanje del šteje s povečanjem oziroma po kakšni stopnji povečanja.

Ker tožeča stranka ni zmogla svojega dokaznega bremena, je sodišče pravilno odločilo, da je tožeča stranka opravljala dela na delovnem mestu, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem samo v zg. citiranih obdobjih, ki jih je kot take pravilno opredelila že tožena stranka v predsodnem postopku. Sodišče je namreč moralo odločiti na podlagi navedb in dokazov, ki jih je imelo na razpolago, saj je celotno tožnikovo zatrjevanje ostalo le na stopnji pavšalnih zatrjevanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odpravita odločbi toženca ..., št. dosjeja ... z dne 26. 5. 2020 in št. ..., št. dosjeja ... z dne 11. 1. 2020 ter da se tožniku prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine upoštevaje 12 let, 2 meseca in 15 dni slovenske pokojninske dobe.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka, smiselno zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je v Sloveniji dopolnila 13 let, 9 mesecev in 24 dni pokojninske dobe, za celotno obdobje opravljanja dela v Sloveniji, bi se mu morala upoštevati zavarovalna doba s povečanjem, saj je opravljal delo žerjavista in ne viličarja. Posledično mu je odmerjena prenizka pokojnina.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V obravnavani zadevi je sodišče presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke št. ..., št. dosjeja ... z dne 26. 5. 2020 v zvezi s prvostopno odločbo št. ..., št. dosjeja ... z dne 11. 5. 2020 glede višine priznane pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.

6. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali bi morala tožena stranka tožeči stranki priznati celotno zavarovalno dobo v Sloveniji po stopnji povečanja 12/15. 7. Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju tožeče stranke o opravljanju dela na delovnem mestu, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem 12/15 za celotno obdobje opravljanja dela v Sloveniji.1 Sodišče je pravilno in argumentirano v 11. točki obrazložitve pojasnilo, zakaj je potrebno tožeči stranki pri priznanju pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine upoštevati zavarovalno dobo s povečanjem po stopnji 12/15 le za obdobje od 20. 6. 1974 do 5. 9. 1975, od 28. 1. 1981 do 31. 5. 1981 in od 1. 9. 1989 do 27. 11. 1989 ter po stopnji povečanja 12/14 za obdobje od 1. 9. 1982 do 10. 12. 1987. Slednje je razvidno tako iz matične evidence zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mikrofilmskih kopij obrazcev M4 in M8 ter opravljenih poizvedb v predsodnem postopku pri pravnem nasledniku tožnikovega delodajalca A.. Tožnikov delodajalec je po upoštevni zakonodaji edini, ki razpolaga z izvornimi podatki o tožnikovem delu na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem in po kateri stopnji.

8. Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, bi morala tožeča stranka podati konkretne in popolne trditve, da je v celotnem obdobju opravljanja dela v Sloveniji opravljala delo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem po stopnji 12/15 in v tej smeri podati tudi substancirane dokazne predloge. Predložitev izpiska kopije iz delovne knjižice ne zadošča, saj kot je pravilno izpostavilo sodišče v 11. točki obrazložitve, predloženi dokaz dokazuje le obdobje opravljanja dela v Sloveniji, ne pa tudi, na katerih delovnih mestih je tožeča stranka delala, kar je edino pravno relevantno za ugotovitev ali se zavarovalna doba za opravljanje del šteje s povečanjem oziroma po kakšni stopnji povečanja.

9. Ker tožeča stranka ni zmogla svojega dokaznega bremena, je sodišče pravilno odločilo, da je tožeča stranka opravljala dela na delovnem mestu, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem samo v zg. citiranih obdobjih, ki jih je kot take pravilno opredelila že tožena stranka v predsodnem postopku. Sodišče je namreč moralo odločiti na podlagi navedb in dokazov, ki jih je imelo na razpolago, saj je celotno tožnikovo zatrjevanje ostalo le na stopnji pavšalnih zatrjevanj.

10. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Razvidno iz delovne knjižice (11 let, 4 mesece in 4 dni oziroma136 mesecev v Sloveniji).