Jedro

Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki DARS.

Če je sodišče prve stopnje s sodbo o zahtevi za sodno varstvo odločbo prekrškovnega organa odpravilo, ima prekrškovni organ pravico do pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odločba o prekršku Postaje prometne policije ... št. ... z dne 24. 3. 2020 ne odpravi in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo in odločbo o prekršku Postaje prometne policije ... št. ... z dne 24. 3. 2020 spremenilo tako, da je odločbo o prekršku odpravilo, ker je o zadevi odločil stvarno nepristojni organ, glede stroškov postopka pa odločilo, da bremenijo proračun.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi materialnih določb predpisa, ki določa prekršek (2. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oz. spremeni tako, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je bila poslana v odgovor pravni osebi in zagovorniku, ki v odgovoru na pritožbo navaja, da prekrškovni organ ni aktivno legitimiran za vložitev pravnega sredstva in da pravno sredstvo zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo ni pritožba, zaradi česar je potrebno pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Hkrati pa vsebinsko prereka pritožbene navedbe prekrškovnega organa in pritrjuje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma je potrebno v zvezi z navedbami zagovornika v odgovoru na pritožbo glede pravice prekrškovnega organa do vložitve pritožbe zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo pojasniti, da je taka pritožba dovoljena, saj je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločbo prekrškovnega organa odpravilo, tretji odstavek 66. člena ZP-1 pa določa, da lahko prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku, vloži pritožbo zoper odločbo sodišča o zahtevi za sodno varstvo, če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa ali če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku.

6. Z uvodoma navedeno odločbo o prekršku je prekrškovni organ pravni osebi izrekel globo 4.000,00 EUR zaradi storitve prekrška po sedmem odstavku 5. člena ZCes-1, ker je bilo njeno priklopno vozilo parkirano na prometni površini avtocestnega postajališča, ki je namenjeno krajšemu postanku udeležencev cestnega prometa in kjer je parkiranje dovoljeno za dvojni čas enega počitka, vendar je prepovedano parkiranje zgolj priklopnega vozila, kot to določa šesti odstavek 5. člena ZCes-1. 7. Sodišče prve stopnje je v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločbe o prekršku v skladu s 62.a členom ZP-1 ugotovilo, da je v hitrem postopku prišlo do kršitve prve alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1, ker o prekršku ni odločal stvarno pristojni prekrškovni organ. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da nadzor nad določbami šestega odstavka 5. člena ZCes-1 v skladu z drugim odstavkom 106. člena ZCes-1 izvajajo cestninski nadzorniki, ki so v skladu s tretjim odstavkom 121. člena ZCes-1 tudi prekrškovni organ za prekrške iz šestega odstavka 5. člena in 5.a člena tega zakona, če so prekrški storjeni na avtocestah in hitrih cestah.

8. Taka odločitev sodišča prve stopnje je sicer skladna s stališčem, ki izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Celju PRp 12/2021 z dne 19. 2. 2021, vendar je to stališče bilo spremenjeno s sklepom Višjega sodišča v Celju PRp 57/2021 z dne 8. 6. 2021, v katerem je to pritožbeno sodišče pojasnilo, da drugi odstavek 121. člena ZCes-1 določa, da sta policija in občinsko redarstvo prekrškovna organa za prekrške iz 4., 5., 6., 30., 31., 31.a, 31.b, 32., 34., 34.b, 36., 37., 107., 109., 110. in 111. člena tega zakona, storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svoje pristojnosti,1 da ima policija ima na podlagi 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) pristojnost za nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, med katere spadajo tudi avtoceste in avtocestna počivališča, saj gre nedvomno za javne prometne površine, ter da tretji odstavek 121. člena ZCes-1 določa, da so cestninski nadzorniki prekrškovni organ za prekrške iz šestega odstavka 5. člena in 5.a člena tega zakona, storjene na avtocestah in hitrih cestah, policisti pa tudi za prekrške iz 5.a člena tega zakona.2

9. Drugi odstavek 121. člena ZCes-1 torej eksplicitno določa pristojnost za prekrške po (celotnem) 5. členu ZCes-1, policijo in občinsko redarstvo kumulativno tako, da sta oba prekrškovna organa za naštete prekrške storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svojih pristojnosti, tretji odstavek 121. člena ZCes-1 pa določa pristojnost (tudi) cestninskih nadzornikov tj. prekrškovnega organa DARS, vendar le za prekrške iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 in prekrške iz 5.a člena tega zakona, če so storjeni na avtocestah in hitrih cestah, za kar občinsko redarstvo na avtocestah in hitrih cestah ni pristojno, je pa pristojen prekrškovni organ tudi policija. Namen zakonodajalca torej ni bil izključiti pristojnost policije za obravnavanje prekrškov po šestem odstavku 5. člena ZCes-1, temveč uvesti pristojnost dodatnega prekrškovnega organa za prekrške, ki so storjeni na avtocestah in hitrih cestah, saj ni nobenega dvoma o tem, da cestni promet na avtocestah in počivališčih nadzira tudi policija na podlagi splošnega pooblastila iz 4. člena ZNPPol. Na ta način se zagotavlja doslednejše upoštevanje tega pravila, saj nadzor opravlja večje število oseb. Kljub nomotehnično zapletenemu oz. nespretnemu zapisu v 106. in 121. členu ZCes-1 je tako treba šteti, da sta za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki DARS. Ker sta tako pristojna dva prekrškovna organa, je ob upoštevanju 21. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se ga v hitrem postopku o prekršku smiselno uporablja na podlagi 49. in 58. člena ZP-1, za obravnavanje konkretnega prekrška pristojna Postaja prometne policije ..., ker je prej začela postopek o prekršku.

10. Sodišče prve stopnje je torej z izpodbijano odločitvijo, da se odločba o prekršku Postaje prometne policije ... odpravi, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, saj je zmotno ocenilo, da Postaja prometne policije ... ni pristojen prekrškovni organ za obravnavanje tega prekrška, taka bistvena kršitev določb postopka pa je imela za posledico, da sodišče prve stopnje ni presojalo utemeljenosti zahteve za sodno varstvo, torej je vplivala na zakonitost sodbe.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da je odločilo, da se odločba prekrškovnega organa ne odpravi (četrti odstavek 163. člena ZP-1).

12. V posledici take odločitve bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opraviti uradni preizkus glede ostalih pogojev iz 62. a člena ZP-1 (razen pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1) ter ob ugotovitvi, da niso podani nobeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, vsebinsko presojati vloženo zahtevo za sodno varstvo ter odločiti o njeni utemeljenosti.

1 Tudi prvi odstavek 106. člena ZCes-1 določa, da nadzor nad določbami 4., 5., 6., 30., 31., 31.a, 31.b, 32., 34., 34.b, 36., 37., 107., 109., 110. in 111. člena tega zakona izvajajo na javnih cestah policisti, na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih pa tudi občinski redarji. 2 Drugi odstavek 106. člena ZCes-1 določa, da nadzor nad določbama šestega odstavka 5. in 5.a člena tega zakona izvajajo cestninski nadzorniki, nadzor nad določbo 5.a člena tega zakona pa tudi policisti.