Jedro

Ugotovitev možnosti fizične delitve stanovanja je predpogoj za delitev stvari med solastnike. Fizična razdelitev štirisobnega stavnovanja v bloku ni mogoča brez znatnih sprememb, zato sodišče takšne razdružitve ne dovoli.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se solastno stanovanje na B...evi 19, v Ljubljani, katerega solastnika sta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak do 1/2, razdruži s prodajo stanovanja in z razdelitvijo izkupička med udeleženca v skladu z njunima solastninskima deležema. Odločilo je tudi, da sta udeleženca dolžna plačati takso za sklep, vsak do 1/2. Nasprotna udeleženka se je proti takšnemu sklepu pravočasno pritožila. Pritožbenih razlogov ne navaja, smiselno pa sklep izpodbija iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba tudi ne vsebuje pritožbenega predloga. Navaja, da je napačno stališče prvostopenjskega sodišča, da stanovanja ni mogoče fizično deliti na dve stanovanjski enoti brez znatnih sprememb in z nesorazmernimi stroški. Sodišče v zvezi s tem ni preverilo dejanskega stanja stanovanja. Če bi sprejelo dokaz o postavitvi izvedenca bi ugotovilo, da je stanovanje fizično možno deliti, ne da bi nastali nesorazmerno visoki stroški. Navaja tudi, da nasprotna udeleženka živi v tem stanovanju, ga uporablja, vzdržuje in plačuje zanj vse stroške, zato ima tudi upravičeno večji pravni interes za to, da se stanovanje dodeli njej. Predlagatelju pa je pripravljena izplačati denarno protivrednost njenega deleža. V tej smeri že tečejo pogovori med njo in predlagateljem. V dokaz tej navedbi pritožnica prilaga pritožbi dopis pooblaščenca nasprotne stranke z dne 17.9.1999, naslovljenega na pritožnico. Navaja še, da bo med nepravdnima strankama sklenjena poravnava, če bodo ti dogovori dokončni. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno ugotovilo, da fizična delitev obratovanega stanovanja ni mogoča. V zvezi s to ugotovitvijo se pravilno sklicuje na citirane določbe Zakona o nepravdnem postopku ZNP. ZNP sicer v prvem odstavku 122. člena določa, da si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Sodišče si mora torej prizadevati v dveh smereh, v smeri fizične delitve stvari in v smeri, upoštevanja izkazanega upravičenega interesa solastnikov do pridobitve temu interesu ustreznega dela stvari, seveda ob upoštevanju velikosti solastniških deležev. Vendar pa je ugotovitev možnosti fizične stvari stvari vsekakor predpogoj za delitev stvari med solastnike. V konkretnem primeru gre za delitev štirisobnega stanovanja v stanovanjskem bloku. Predlagatelj je v postopku na prvi stopnji vztrajal pri civilni delitvi tega stanovanja, to je prodaji stanovanja in razdelitvi izkupička med nepravdni stranki, kot solastnika stanovanja, pritožnica pa je temu nasprotovala in vztrajala pri fizični delitvi stanovanja. Če fizična delitev stvari ni mogoča ali je mogoča le ob znatnih spremembah same stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti, odloči sodišče, da se delitev opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička (prvi odst. 123. člena ZNP). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi se fizična delitev stanovanja (ki je v bloku, z eno kuhinjo in enimi sanitarijami) lahko opravila le tako, da bi iz ene stanovanjske enote nastali dve samostojni stanovanjski enoti, kar pa po znanju in vedenju sodišča samega ni mogoče brez znatnih sprememb same stvari in s tem povezanimi nesorazmerno visokimi stroški. Sodišče prve stopnje si pri ugotavljanju dejstva ali je možna fizična delitev stanovanja ni pomagalo z izvedencem, kar je predlagala nasprotna udeleženka, ker je ocenilo, da glede na 250. člen ZPP/77 za ugotovitev tega dejstva sodišču ni potrebno strokovno znanje izvedenca, saj za ugotovitev spornega dejstva samo razpolaga s potrebnim znanjem in vedenjem. Po oceni pritožbenega sodišča je takšno ravnanje sodišča prve stopnje pravilno in ne vpliva na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, saj je stvar presoje sodišča ali pomeni fizična delitev stanovanja poseg v stanovanje v znatni meri. Ključno za ugotovitev ali je fizična delitev stanovanja možna je torej vprašanje ali bi fizična delitev stanovanja pomenila znatne spremembe samega stanovanja. Po oceni pritožbenega sodišča bi za fizično delitev tega stanovanja potrebna dela (npr. poseg v vodno in električno napeljavo, poseg v stenske pregrade) nedvomno predstavljala posege takšne vrste, ki bi pomenili znatne spremembe samega stanovanja. Obstoječe stanovanje bi se zaradi fizične delitve moralo v znatni meri spremeniti, da bi lahko iz enega stanovanja nastali dve uporabni stanovanji, v katerih bi bilo mogoče normalno prebivati. Sodišče prve stopnje je spričo ugotovitve, da fizična delitev stanovanja ni mogoča, torej pravilno odločilo glede na že citirani prvi odstavek 123. člena ZNP, da je predlogu za civilno delitev stanovanja ugodilo. Glede navajanja upravičenega interesa pritožnice, da stanovanje obdrži, predlagatelju pa izplača vrednost njemu pripadajočega solastniškega deleža na stanovanju, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica kot nasprotna udeleženka v postopku na prvi stopnji takšnega predloga ni postavila, niti ni zatrjevala upravičenega interesa, da stanovanje v celoti obdrži sama. Izključno se je zavzemala za razdružitev stanovanja s fizično delitvijo. Pritožnica bi lahko razdružitev z izplačilom vrednosti predlagatelju pripadajočega deleža uveljavljala že v postopku na prvi stopnji. Pri navedbi drugačne razdružitve stanovanja ni bila na noben način onemogočena. Šele po izdaji prvostopnega sklepa pa poudarja, da ima upravičeno večji pravni interes, za to, da se stanovanje dodeli njej in da je pripravljena predlagatelju izplačati protivrednost njegovega deleža. Ne prilaga pa nobenih dokazil, da razpolaga z denarnimi sredstvi za izplačilo predlaganega deleža. Zato njenim pritožbenim navedbam, da je predlagatelju pripravljena izplačati vrednost njegovega deleža, ni mogoče slediti. Po obrazloženem so vse pritožbene navedbe nasprotne udeleženke neutemeljene in neutemeljena je s tem pritožba v celoti. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje dovolj in pravilno raziskalo, odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialnopravno pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (2. odstavek 365. člena v zvezi s 381. čl. ZPP/77 in v zvezi s 37. čl. ZNP), ni zasledilo absolutnih postopkovnih kršitev, je pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 37. čl. ZNP). V tem sklepu so bile uporabljene določbe ZPP/77 v skladu z določbo 1. odstavka 498. člena ZPP/99 v zvezi s 37. čl. ZNP.