14. 2. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Roka Bohinca, Ljubljana, na seji 14. februarja 2008

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve alineje prvega odstavka 15. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06) in Priloge 1, šesta raven, 162 Podraven 6/2 se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik je leta 2005 končal visoki strokovni študij na Univerzi v Ljubljani in pridobil sedmo stopnjo izobrazbe. Meni, da so izpodbijana določba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS-E), izpodbijana določba Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja (v nadaljevanju Uredba) ter Priloga 1 k tej Uredbi v delu, ki se nanaša na visokošolsko izobraževanje, posegle retroaktivno v njegove pridobljene in pričakovane pravice iz naslova zaposlitve, ker bo uvrščen v nižjo stopnjo izobrazbe. Zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve z 2. členom Ustave. Meni, da tudi izpodbijana določba Uredbe in Priloga 1 povzročata neenakopravnost pri izobrazbi, ki je že bila pridobljena in ustrezno uvrščena v sedmo stopnjo. Zato naj bi bili neskladni s 16. členom Ustave. Zaradi izpodbijane ureditve naj bi se mu plača znižala in s tem tudi njegova pravica do že pridobljene socialne varnosti iz 50. člena Ustave. Uredbi očita tudi, da kot podzakonski predpis ne bi smela samostojno določati pravic.

B.

2.Ustavnost določb ZViS-E in Uredbe, ki jih pobudnik izpodbija, je Ustavno sodišče že presodilo. Z odločbo št. U-I-370/06 z dne 17. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 15/08) je odločilo, da prvi odstavek 15. člena ZViS-E in Uredba nista v neskladju z Ustavo.

3.Pobudnik izpodbijani določbi ZViS-E očita neskladje z 2. členom Ustave. Meni, da mu odvzema že pridobljene in bodoče pravice diplomanta visokošolskega strokovnega študijskega programa. Ker naj bi šlo za retroaktiven poseg, smiselno zatrjuje neskladje izpodbijane določbe s 155. členom Ustave. Ob presoji te določbe v odločbi št. U-I-370/06 je Ustavno sodišče ugotovilo, da je očitek o neskladju z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) očitno neutemeljen. Pojasnilo je, da izpodbijana določba ureja razmerja med dosedanjim in novim študijskim sistemom in da se položaj diplomantov visokošolskih strokovnih programov z izpodbijano določbo ni spremenil – prej in sedaj njihova stopnja izobrazbe ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve bolonjske stopnje iz 33. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – ZVis). Pobudnik drugih razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi obravnavalo v odločbi št. U-I-370/06, ni navedel. Zato je bilo treba tudi njegov očitek o neskladju izpodbijane določbe z 2. členom Ustave zavrniti kot neutemeljen. Ker ZViS-E velja za naprej, je neutemeljen tudi očitek pobudnika o retroaktivnem posegu v pridobljeno pravico (155. člen Ustave). Ustavno sodišče je zato pobudo pobudnika za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZViS-E zavrnilo kot neutemeljeno (1. točka izreka tega sklepa).

4.Pobudnik 4. členu Uredbe in Prilogi 1 k Uredbi v delu, ki se nanaša na visokošolsko izobraževanje, očita neskladje z 2., s 16., 50. in s 155. členom Ustave. Meni, da predpisa posegata v njegovo pridobljeno pravico do sedme stopnje izobrazbe, v plačo in v socialno varnost. Izpodbijana določba Uredbe določa zgradbo Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS). Priloga 1 določa klasifikacijo vrst izobraževalnih aktivnosti/izidov. V delu, ki ga pobudnik izpodbija (šesta raven, 162 Podraven 6/2), pa je določena klasifikacija izobraževalne aktivnosti za visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje. Ustavno sodišče je ob presoji Uredbe v odločbi št. U-I-370/06 navedlo, da razvrščanje izobrazbe samo po sebi ne pomeni odločitve o pravicah in dolžnostih oziroma takšno razvrščanje ne pomeni odločitve o pogojih za zasedbo delovnega mesta niti neposredno ne vpliva na določanje plač. Pojasnilo je tudi, da merila za razvrščanje (izobraževalnih aktivnosti in izobraževalnih izidov) v ravni niso merila, ki bi neposredno vplivala na določanje pravic in dolžnosti. Očitke o neskladju Uredbe z 2. in s 155. členom (poseg v pričakovane in pridobljene pravice) ter s 87. členom Ustave (zakonska pristojnost Državnega zbora) je zato zavrnilo kot neutemeljene. Ker pobudnik glede izpodbijane določbe Uredbe in Priloge 1 ne navaja ničesar, o čemer se Ustavno sodišče že ne bi opredelilo v odločbi št. U-I-370/06, je bilo treba tudi njegove očitke o neskladju izpodbijane ureditve z 2. in s 155. členom Ustave zavrniti kot neutemeljene. Enako velja glede očitka, da Uredba kot podzakonski akt določa pravice. Ker torej Uredba ne določa pravic in dolžnosti, je tudi pobudnikov očitek o neskladju izpodbijane ureditve s 50. členom Ustave neutemeljen. Pobudnik zatrjuje tudi neskladje izpodbijane ureditve s 16. členom Ustave. Ta določa začasno razveljavitev in omejitev pravic v vojnem in izrednem stanju. Že iz vsebine te ustavne določbe je razvidno, da je tudi ta očitek neutemeljen. Ker je pobuda tudi v tem delu neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka tega sklepa).

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik