Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Preklic pooblastila za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati znesek 9.724,30 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 8.934,23 EUR od dne 29. 09. 2004, od zneska 200,13 EUR od dne 01. 10. 2004 ter od zneska 589,93 EUR od dne 06. 09. 2006 dalje do plačila (prvi odstavek izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 1.443,60 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (drugi odstavek izreka izpodbijane sodbe).
2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP (1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba navaja, da je konec meseca februarja 2011 prenehalo pooblastilno razmerje med odvetnikom A. P. in toženo stranko, o čemer je bilo sodišče dne 07. 03. 2011 tudi pisno obveščeno. Sočasno z obvestilom o prenehanju pooblastila je odvetnik A. P. sodišču vrnil podpisano vročilnico, iz katere izhaja, da naj bi dne 04. 03. 2011 sprejel poštno pošiljko. Odvetnik A. P. zaradi prenehanja pooblastilnega razmerja ni imel pravice prevzeti poštne pošiljke za toženo stranko, o čemer je izrecno obvestil tudi sodišče. O naroku za glavno obravnavo, ki je potekal dne 19. 04. 2011, odvetnik tožene stranke ni obvestil, saj z njim ni bila več v kontaktu. Sodišče pa tudi ni obvestilo tožene stranke o naroku na naslov njenega stalnega prebivališča, kljub temu, da na tem naslovu sprejema sodno pisanje, in da je od prejema obvestila do naroka za glavno obravnavo imelo sodišče več kot mesec dni časa za vabljenje tožene stranke na zaslišanje. S tem toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo tudi ni ugotavljalo pravilnosti vročanja vabila toženi stranki, s čimer ni ugotavljalo pogojev za izvedbo naroka, čeprav mu to nalaga 281. člen ZPP.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pravilnosti vročanja vabila toženi stranki. Iz zapisnika o prvem naroku za glavno obravnavo z dne 19. 04. 2011 izhaja, da je sodišče odločilo, da se tožena stranka ne zasliši, ker je bila pravilno vabljena na glavno obravnavo, z opozorilom na posledice neupravičenega izostanka, pa se glavne obravnave ni udeležila niti svojega izostanka ni opravičila. Pravilnost vabljenja tožene stranke je torej prvostopenjsko sodišče ugotavljalo. Ne drži pa tudi pritožbena navedba, da odvetnik A. P. zaradi prenehanja pooblastilnega razmerja ni imel pravice prevzeti poštne pošiljke za toženo stranko. Do prenehanja pooblastilnega razmerja med toženo stranko in odvetnikom je prišlo po navedbah pritožbe konec februarja 2011, odvetnik pa je bil dolžan po določbi 4. odstavka 99. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99, s spremembami; ZPP) še en mesec opravljati dejanja za toženo stranko. To pomeni, da je bil odvetnik toženi stranki dolžan sporočiti datum razpisanega naroka za glavno obravnavo, saj je vabilo na narok prejel 04. 03. 2011. Poleg tega pa se mora po določbi 2. odstavka 99. člena ZPP preklic oziroma odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek. Preklic za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. V konkretnem primeru je obvestilo o preklicu pooblastila sodišče prve stopnje prejelo 07. 03. 2011. Od takrat dalje je bilo sodišče dolžno sodna pisanja vročati direktno na naslov tožene stranke, pred tem pa je vsa sodna pisanja veljavno vročalo pooblaščencu odvetniku A. P.. V obvestilu o preklicu pooblastila je odvetnik A. P. tudi skladno z zgoraj navedenim predlagal sodišču, da v nadaljevanju (torej od prejema obvestila o preklicu pooblastila) vsa sodna pisanja v predmetni pravdni zadevi vroča direktno na naslov tožene stranke. Sodišče prve stopnje torej ni bilo dolžno pošiljati vabila direktno na naslov tožene stranke, posledično pa tudi ni zagrešilo kršitve določb pravdnega postopka, ki jo zatrjuje pritožnik.
6. Ker glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni, poleg tega pa pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
7. Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve po povrnitvi stroškov (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. List RS, št. 73/2007 s kasnejšimi spremembami).