Jedro

Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči je treba upoštevati pogoje in presojati okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in v vsakem primeru upoštevati tudi vsebinski pogoj v skladu z navedenim členom in tudi verjetne izglede za uspeh ter okoliščine in dejstva o zadevi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novem mestu, Urad predsednice (v nadaljevanju organ za Bpp) o zahtevi tožnice, na podlagi 2. člena, 34. člena in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 – 23/2008, v nadaljevanju ZBPP) odločil, da se tožnici dodeli redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku na prvi stopnji, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. I K 10574/2010, od 7. 3. 2011 dalje. V obrazložitvi organ za Bpp ugotavlja, da po 2. odstavku 11. člena in 13. člena ZBPP, upoštevajoč 22. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007, ZSV-UPB2, v nadaljevanju ZSV), znaša povprečni mesečni dohodek tožnice 387,27 EUR, kar je manj od določenega minimalnega dohodka ter da tožnica ne razpolaga s prihranki ali premoženjem, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in da lastni dohodek tožnice ne presega višine minimalnega dohodka, zaradi česar tožnica izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP organ za Bpp ugotavlja, da tožnica kot pravni laik v kazenskem postopku, ki teče zoper tožnico pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod opr. št. I K 10574/2010 potrebuje strokovno pomoč odvetnika in ocenjuje, da je tožničina prošnja tudi po vsebinski plati utemeljena.

Zoper navedeno odločbo je tožnica vložila tožbo, ker je z izpodbijano odločbo prizadeta njena pravica do celovite brezplačne pravne pomoči oz. zagovora v kazenskem postopku. Sklicuje se na 4. alinejo 1. odstavka 26. člena ZBPP, ki kot obliko brezplačne pravne pomoči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji. Organ za Bpp je tožnici odrekel pravico do pravnega sredstva s pomočjo strokovnega zastopstva odvetnika, kar je kot ustavna pravica do pritožbe ustavna kategorija, zato je po mnenju tožnice potrebno določbo 4. alineje 1. odstavka 26. člena ZBPP razlagati tako, da se upravičencu, ki izpolnjuje zakonske pogoje, vnaprej ugodi brezplačna pravna pomoč za prvostopenjsko in drugostopenjsko sojenje in da sodišče nima diskrecijske pravice odločanja o dovolitvi brezplačne pravne pomoči samo za postopek pred sodiščem prve stopnje. Kršitev materialnega predpisa ima še večjo težo ob dejstvu, da gre za kazenski postopek, v katerem so pod vprašajem temeljne človekove pravice in svoboščine. Navaja, da pritožbeni rok zoper morebitno obsodilno sodbo sodišča prve stopnje znaša 15 dni in organu za Bpp očita, da je o vlogi odločal od 7. 3. do 6. 4. 2011, zaradi česar sta bili v kazenskem postopku v vmesnem času opravljeni že dve obravnavi, ne da bi imel zagovornik pooblastilo za zastopanje obdolženke. Sodišču predlaga, da tožeči stranko odobri tudi zastopanje v kazenskem postopku pred sodiščem druge stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov upravnega spora.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da ni nastala nikakršna kršitev pravice do pravnega sredstva. Tožnica bo imela po končanem postopku na prvi stopnji, ko bo šele razvidno ali ima pravni interes za postopek na drugi stopnji, možnost vložiti novo prošnjo za dodelitev Bpp. Tudi zaradi morebitnega daljšega odločanja, kot je 15 dnevni pritožbeni rok, tožnici ne bodo nastale nobene posledice oz. kršitve ustavne pravice do pritožbe, saj ZBPP ureja tudi institut nujne brezplačne pravne pomoči (36. člen ZBPP). Poudarja, da iz prošnje niti ne izhaja, da bi tožnica prosila za dodelitev Bpp tudi v postopku na drugi stopnji. V zvezi s trajanjem postopka pa pojasni, da se je od trenutka vložitve prošnje (7. 3. 2010) do izdaje odločbe (6. 4. 2011) izvajal posebni ugotovitveni postopek v skladu z ZUP, zaradi katerega tožnica oz. njen zagovornik ne bosta utrpela nobenih posledic, saj sta bila naroka opravljena po dnevu vložitve prošnje. Glede na to, da je bila tožnici Bpp odobrena, so stroški zagovornika za oba naroka kriti iz naslova Bpp (2. odstavek 1. člena ZBPP).

V pripravljalni vlogi tožnica vztraja pri svojih navedbah ter prereka navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se strinja z razlogi tožene stranke in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, dalje ZUS-1), glede tožbenih navedb pa še dodaja: Nima prav tožnik, da se brezplačna pravna pomoč dodeli avtomatsko za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, zato je sklicevanje na 4. alinejo 1. odstavka 26. člena ZBPP in očitanje nepravilne interpretacije navedenega člena neutemeljeno. Po navedeni določbi se sicer lahko dodeli Bpp za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji, vendar pa je pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči treba upoštevati pogoje in presojati okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (24. člen ZBPP) in v vsakem primeru upoštevati tudi vsebinski pogoj v skladu z navedenim členom in tudi verjetne izglede za uspeh ter okoliščine in dejstva o zadevi v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP. Zato nima tožnik prav, ko meni, da organ za Bpp ni dolžan preizkušati razlogov za uspeh oz. preizkušati možnost ali ima tožeča stranka pravni interes na Bpp na drugi stopnji, saj ima za to podlago v navedeni določbi. Tudi po mnenju sodišča bo tožnica po končanem postopku na prvi stopnji lahko ponovno vložila zahtevo za Bpp, tudi izredno, ki jo bo organ za Bpp preizkusil v skladu z določbami navedenega člena in o zadevi odločil. Takšna razlaga določb ZBPP ne pomeni dispozitivnosti odločanja organa, temveč gre po mnenju sodišča za pravilno uporabo materialnega predpisa in preizkušanje izpolnjevanja predpisanih pogojev, finančnih, ki v obravnavanem primeru niso sporni, kot tudi vsebinskih. V zadevi ni sporno, da tožnica te pogoje za zastopanje na prvi stopnji izpolnjuje. Sicer pa se Bpp praviloma odobri v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila odobrena (1. odstavek 28. člena ZBPP). V zadevi pa ni sporno, da je tožnica uveljavljala Bpp za postopek, ki se vodi pod št. K 10574/2010 pri Okrožnem sodišču Novo mesto.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev Ustave RS, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1. Sodišče o oprostitvi sodnih taks ni odločalo, ker po ZST-1 v primeru, kot je obravnavani, tožniku ni treba plačati sodne takse.