10. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 916/2004 z dne 15. 3. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 96/2004 z dne 23. 8. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke, razveljavilo sklep o izdaji začasne odredbe št. P 96/2004 z dne 30. 6. 2004, in zavrnilo predlog pritožnika (v pravdi tožeče stranke) za izdajo začasne odredbe. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik navaja, da je lastnik stanovanja, na katerem je bivši lastnik imel dosmrtni užitek. Po smrti bivšega lastnika stanovanja naj bi ob vstopu v stanovanje ugotovil, da si je tožena stranka nasilno in protipravno vzela v posest navedeno stanovanje. Pritožnik navaja, da je v pravdi zaradi izpraznitve nepremičnine in izročitve v posest predlagal izdajo začasne odredbe, s katero se toženi stranki prepove nadaljnja uporaba stanovanja. Navaja, da je predlog utemeljeval s tem, da je tožena stranka protipravno in nasilno vstopila v stanovanje ter da je odredba potrebna, da se prepreči nadaljnje protipravno nasilje. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da vdor v tuje stanovanje ne pomeni pravno priznanega nasilja. Prav tako se ne strinja s stališčem Višjega sodišča, da je za izdajo začasne odredbe potrebna sila, ki grozi, torej bodoča grozeča sila, saj se le takšna lahko z začasno odredbo prepreči. Takšno stališče je po mnenju pritožnika samovoljno in v nasprotju z namenom pravne norme ter namenom zakonodajalca. Meni, da je s preprečitvijo uporabe sile mišljena preprečitev vsake samovolje, ki ni dopustna samopomoč in ki pomeni napad na življenje in telo ali na pomembne dobrine. Ker se toženka iz stanovanja ni odstranila, po mnenju pritožnika nasilje še vedno traja. Zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišča (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more imeti pomembnejših posledic za pritožnika. Predmet ustavne pritožbe je odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne o prepovedi vstopa v stanovanje in bivanja v stanovanju. Upoštevati je treba, da je vsebina začasne odredbe le začasna ureditev stanja. Pritožnik v navedeni zadevi v pravdi zahteva izpraznitev nepremičnine in izročitev nepremičnine v posest. Izpodbijana odločitev ne vpliva na meritorno odločitev sodišča o pritožnikovem tožbenem zahtevku, ki bo lahko drugačna in za pritožnika ugodna. Za pomembnejše posledice pa bi lahko šlo (le) v primeru, če pritožnik brez izdane začasne odredbe kljub kasnejši ugoditvi tožbenemu zahtevku namena sodnega varstva ne bi mogel več doseči. Tega pritožnik ne zatrjuje. Ustavno sodišče zato ocenjuje, da zavrnitev začasne odredbe za pritožnika ni takšnega pomena, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v tem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni. Kolikor se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov, pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić