Jedro

Predlagateljica ni podala predloga za vknjižbo lastninske pravice, pač pa predlog za vknjižbo izbrisa lastninske pravice nasprotne udeleženke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, zato je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom, s katerim je dovolilo vknjižbo lastninske pravice predlagateljice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, odločalo mimo predloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Dovoli se izbris vpisov, dovoljenih na podlagi izpodbijanega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe pri nepremičninah parc. št. 444/8, 444/10 in 443/1, vpisanih pri vl. št. 3648 k.o. X, v korist in na ime predlagatelja M. do ½, in obenem izbrisalo zaznambo izbrisne tožbe.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka Z. iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1852/2009 z dne 18. 03. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3126/2010 z dne 08. 12. 2010 odločeno le, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice nasprotnega udeleženca pri predmetnih nepremičninah ter da se posledično izbriše neveljavno zemljiškoknjižno stanje in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ne pa, da obstoji lastninska pravica predlagatelja. Vknjižba pridobitve pravice se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku oziroma predlogu ugodeno. V konkretnem primeru s sodbo v pravdnem postopku ni bilo ugodeno (podrejenemu) tožbenemu zahtevku predlagatelja na ugotovitev njegove lastninske pravice, zato ni pogojev za vknjižbo lastninske pravice nanj.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, ki predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dovolilo vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe pri nepremičninah parc. št. 444/8, 444/10 in 443/1, vpisanih pri vl. št. 3648 k.o. X v korist in na ime M. na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1852/2009 z dne 18. 03. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3126/2010 z dne 08. 12. 2010. Pritožbeno sodišče sprva opozarja, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa napačno zapisalo vložno številko, pravilna vložna številka predmetnih parcel je 5158, kot to izhaja že iz predloga za vknjižbo izbrisa lastninske pravice in sodbe, ki je bila podlaga za izpodbijani sklep. Bistveno za to zadevo pa je, da iz 2. točke izreka omenjene sodbe izhaja, da je vknjižba solastninske pravice do ½ pri predmetnih nepremičninah v korist in na ime Z., neveljavna, ter da se pri predmetnih nepremičninah izbriše neveljavno zemljiškoknjižno stanje, tako da se izbriše solastninska pravica Z. in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Z omenjeno sodbo pri navedenih nepremičninah tako ni bila ugotovljena lastninska pravica predlagateljice. Po določbi 124. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo, saj je ravnalo v nasprotju s 3. točko 40. člena ZZK-1, ki določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. Obstoj lastninske pravice predlagateljice namreč ni bil ugotovljen. Poleg tega predlagateljica sploh ni podala predloga za vknjižbo lastninske pravice, pač pa predlog za vknjižbo izbrisa lastninske pravice nasprotne udeleženke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe. Z izpodbijanim sklepom je tako zemljiškoknjižno sodišče odločalo mimo predloga.

6. Iz zgoraj navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu s 5. točko 2. odstavka 161. člena ZZK-1 razveljaviti izpodbijani sklep in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek ter obenem dovoliti izbris vpisov, dovoljenih na podlagi izpodbijanega sklepa. Napotki sodišču prve stopnje so razvidni iz gornje obrazložitve.