Jedro

Določene (obligacijske) zahtevke družbeniki lahko uveljavijo tudi po sodni poti (tretji odstavek 515. člena ZGD-1 v zvezi z 8. in 9. alinejo 505. člena ZGD-1 ter 513. člen ZGD-1), vendar v obravnavani zadevi ne gre za pravdo, ki bi predstavljala tak primer. V kolikor se zoper odločitev o zavrnitvi stranske intervencije pritožuje odvetnik A. A. v imenu tožnice, pa je njegovo pritožbo v tem delu potrebno kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP), ker zanjo nima veljavnega pooblastila, kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju. Razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja družbe z omejeno odgovornostjo ne more imeti učinkov za nazaj tako, da bi se štelo, da tožnica v določenem obdobju sploh ni imela zakonitega zastopnika oziroma so bile vse njegove odločitve, v danem primeru preklic pooblastila odvetniku A. A. ter preklic pooblastila B. B.

Izrek

I. Pritožba C. C. in B. B. se zavrne in v izpodbijani I. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba odvetnika A. A., vložena v imenu tožnice zoper I. točko izreka prvostopenjskega sklepa, se zavrže, v preostalem pa se zavrne in v še izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožniki ter tožnica sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se stranska intervencija C. C. in B. B. na strani tožnice, priglašena z vlogo z dne 27. 8. 2021, ne dopusti (I. točka izreka). Vlogo odvetnika A. A. z dne 22. 4. 2022 skupaj s prilogami, s katero je imenovani odvetnik kot pooblaščenec tožnice v njenem imenu predlagal prekinitev predmetnega postopka, pa je zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o zavrnitvi predloga za dopustitev stranske intervencije pravočasno pritožbo po pooblaščencu (odvetnik A. A.) vlagata C. C. ter B. B. Prvostopenjsko odločitev v tem delu s pritožbo kot domnevni pooblaščenec tožnice v njenem imenu izpodbija tudi odvetnik A. A. Pritožniki izpostavljajo, da sta stranska intervenienta vstop v predmetno pravdo utemeljevala na dveh pravnih podlagah, in sicer kot družbenika ter upnika tožnice, sodišče prve stopnje pa je njun predlog neutemeljeno in pravno zmotno zavrnilo. C. C. je imetnik poslovnega deleža tožnice v višini 0,5217%, B. B. pa v višini 22,3010%, oba pa sta v predlogu za dopustitev stranske intervencije pojasnila, da jima njun položaj pri tožnici daje pravico nadzirati zakonitost njenega poslovanja. Položaj družbenika ne zagotavlja zgolj pravice do vpogleda v listine družbe, temveč je potrebno predmetno funkcijo razlagati širše. Tožnica je družba z omejeno odgovornostjo, za katero so značilna tesnejša razmerja tako med družbeniki kot med družbo in družbeniki. Slednji imajo zato po prepričanju pritožbe pravico izvajati nadzor nad zakonitostjo posameznih poslov in razmerij, med katere se uvrščajo tudi sodni postopki. Interes C. C. utemeljuje še 255. člen Obligacijskega zakonika (OZ), saj je imenovani dokazal, da ima zoper tožnico terjatev. Posledično tako ima interes za njen uspeh v predmetnem postopku, saj se bo iz od tožencev pridobljenih sredstev lahko poplačal kot upnik. Smiselno enako velja tudi za B. B. kot prokurista, pri čemer sta oba upravičena do plačila denarne odmene iz naslova odškodninske odgovornosti (tožnice) za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Po prepričanju pritožbe je s tem pravni interes C. C. ter B. B. kot stranskih intervenientov izkazan in je potrebno njuni zahtevi ugoditi.

V zvezi s prvostopenjsko odločitvijo o zavrženju predloga odvetnika A. A. za prekinitev predmetnega postopka z dne 22. 4. 2022 pritožba navaja, da je vprašanje procesne sposobnosti tožnice v tem postopku potrebno rešiti kot predhodno vprašanje po 13. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče bi primarno moralo odgovoriti na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik tožnice in kdo je posledično njen pooblaščenec za zastopanje v tej pravdi. Vpis zakonitega zastopnika v sodni register je zgolj deklarativne narave in je namenjen zgolj javni objavi tega dejstva. Vprašanje zakonitega imenovanja Č. Č. ter razrešitve C. C. pa se medtem presoja v več že sproženih sodnih postopkih, predmet katerih je ugotavljanje zakonitosti skupščinskih sklepov tožnice. Gre za tako imenovane matične postopke, kjer se obravnava za predmetni postopek predhodno vprašanje. Doslej je edini pravnomočno zaključen registrski postopek v zvezi z vpisom Č. Č. ter izbrisom C. C. ter B. B. (odločitev Okrožnega sodišča v Celju Srg 2021/20987), ki pa ne predstavlja matičnega postopka, v katerem bo razrešeno vprašanje zakonitosti imenovanja zakonitega zastopnika tožnice. Materialnopravna presoja listin namreč ni v presoji registrskega sodišča, saj je to skladno s prvim odstavkom 34. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) dolžno preveriti le, ali utemeljenost predlaganega vpisa izhaja iz predloženih listin, ni pa pristojno za presojo pravilnosti in zakonitosti same listine. V tem delu je sodišče prve stopnje zato napačno uporabilo materialno pravo in ni ugotavljalo pravno relevantnega dejanskega stanja. Ker je svojo odločitev oprlo na rešitev predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki ima učinke samo za ta (registrski) postopek, pa je tudi bistveno kršilo določbe postopka. Vpis Č. Č. kot zakonitega zastopnika tožnice je sicer res pravnomočen, vendar pa to še ne pomeni, da je tudi zakonit. Vpis v sodni register ima zgolj publicitetne učinke, na vpisane podatke pa se glede na drugi odstavek 8. člena ZSReg lahko sklicuje zgolj dobroverna tretja oseba, kamor pa sodišče ne sodi. To je namreč seznanjeno z nezakonitostjo podlage imenovanja Č. Č. za zakonitega zastopnika tožnice in razpolaga z vsemi listinami, ki jih je v tej zvezi dolžno presoditi samo. Pritožba ob tem izpostavlja še sklep VDSS Pdp 155/2022 z dne 22. 3. 2022 in Pdp 206/2022 z dne 14. 4. 2022, po katerem je vprašanje zakonitega zastopstva tožnice do pravnomočne rešitve tega vprašanja na matičnem področju potrebno rešiti kot predhodno vprašanje v vsakem postopku posebej. Registrski postopek namreč ne more biti podlaga za ugotovitev, da je bila skupščina zakonito sklicana ter da je bila sklepčna. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje opravilo presojo predmetnega vprašanja in o tem zavzelo razloge, zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V kolikor vprašanja zakonitosti imenovanja Č. Č. za zakonitega zastopnika tožnice sodišče prve stopnje ne bi reševalo samo, pa je potrebno prekiniti predmetni postopek ter počakati na pravnomočnost postopka v zadevah I Pg 209/2021 ter I Pg 300/2021, kjer se to vprašanje obravnava v matičnem postopku.

Glede na obrazloženo se pritožniki zavzemajo za ugodno rešitev pritožbe ter priglašajo pritožbene stroške.

3. Tožnica je po svojem novem pooblaščencu vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbene navedbe v celoti prereka in se zavzema za zavrnitev pritožbe ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba C. C. in B. B. zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katero je zavrnjen njun predlog za dopustitev stranske intervencije na strani tožnice, ni utemeljena, pritožba A. A. zoper to odločitev, ki je vložena v imenu tožnice, pa ni dovoljena.

5. Pritožba A. A. zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katero je zavržen po njem v imenu tožnice vložen predlog za prekinitev predmetnega pravdnega postopka z dne 22. 4. 2002, ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti in jih zatrjuje tudi pritožba, ne ugotavlja, saj ima izpodbijani sklep razloge o vseh za odločitev pravno pomembnih dejstvih. Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana. Procesna kršitev iz 15. točke drugega odstavka tega člena pa se uveljavlja povsem pavšalno, brez pa bi bila ustrezno konkretizirana tako, da bi jo naslovno sodišče lahko vsebinsko obravnavalo. Ob pravilno ugotovljenih vseh ključnih okoliščinah primera je odločitev z izpodbijanim sklepom tudi pravno pravilna iz razlogov, razvidnih v nadaljevanju.

7. Glede odločitve o stranski intervenciji C. C. ter B. B. 8. Kot intervenient v pravdi, ki teče med drugimi, se po 199. členu ZPP eni od pravdnih strank v sporu lahko pridruži le nekdo, ki ima pravni interes, da ta stranka v sodnem postopku zmaga. Prvostopenjska pravna presoja, da C. C. ter B. B. zahtevanega intervencijskega interesa za vstop v predmetno pravdo na strani tožnice nista izkazala, pa je pravilna. Z ozirom, da sta interes za vstop v predmetni spor utemeljevala kot družbenika tožnice s smiselnim sklicevanjem na vrednost njunega poslovnega deleža ter hkrati kot njena upnika iz naslova odškodninske odgovornosti tožnice za njima povzročeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo, je namreč na mestu prvostopenjska ocena, da oba zgoraj imenovana zasledujeta izključno svojo ekonomsko korist. Ta pa za stransko intervencijo ne zadošča, saj se zanjo zahteva vpliv na intervenientov pravni položaj. Četudi poslovni delež njegovemu imetniku zraven premoženjskih upravičenj v družbi (pravica do sorazmernega dela dobička ter do sorazmernega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe) zagotavlja tudi pravico do udeležbe pri upravljanju te družbe (504. člen Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1), pa drži kot pojasnjuje že sodišče prve stopnje, da družbeniki te pravice ne morejo uresničevati v sodnem postopku, ki ga družba vodi zoper tretje osebe glede zahtevka, ki pravne korist družbenika ne zadeva. Čeprav je v družbi z omejeno odgovornostjo izražena tesnejša povezanost tako med družbeniki kot med družbeniki ter družbo, navedeno ne vpliva na dejstvo, da gre za pravnoorganizacijsko obliko gospodarske družbe z lastno pravno subjektiviteto, poslovodstvo (eden ali več direktorjev) pa jo v razmerju do tretjih zastopa in njene posle vodi samostojno ter na lastno odgovornost (prvi odstavek 515. člena ZGD-1 ter 4.1 točka Družbene pogodbe - priloga A85). Nadzora nad zakonitostjo poslovanja družbe družbeniki zato ne morejo uresničevati neposredno z udeležbo v sodnih postopkih, kjer so obravnavana v odnosu do njih tuja pravna razmerja. Za realizacijo upravljavskih upravičenj imajo namreč na voljo z ZGD-1 oziroma z družbeno pogodbo predvidene mehanizme (504. člen ZGD-1)1. Zraven pravice do informacije in vpogleda velja pri tem izpostaviti predvsem vsebinske sklope, o katerih so družbeniki pristojni sklepati na skupščini (505. člen ZGD-1).2 Določene (obligacijske) zahtevke družbeniki lahko uveljavijo tudi po sodni poti (tretji odstavek 515. člena ZGD-1 v zvezi z 8. in 9. alinejo 505. člena ZGD-1 ter 513. člen ZGD-1), vendar v obravnavani zadevi ne gre za pravdo, ki bi predstavljala tak primer. Ob vsem navedenem pa ob vpogledu v podatke sodnega registra ni mogoče spregledati tudi, da B. B. ob odločitvi z izpodbijanim sklepom več niti ni bil družbenik tožnice.3 Intervencijski interes na temelju udeležbe v osnovnem kapitalu tožnice je B. B. zato potrebno odreči že zgolj iz tega razloga.

9. Pravni interes C. C. ter B. B. za udeležbo v predmetni pravdi na strani tožnice ni izkazan niti s sklicevanjem na njun upniški položaj v razmerju do nje. C. C. kot nekdanji direktor tožnice ter B. B. kot njen nekdanji prokurist zoper tožnico zaradi domnevno nezakonite razrešitve iz navedenih položajev uveljavljata zahtevke iz naslova odškodninske odgovornosti, o katerih še ni pravnomočno odločeno. C. C. se sklicuje tudi na domnevno nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi ter na zahtevek za reintegracijo ter priznanje pravic in delovnega razmerja. Tudi v kolikor izhajamo iz predpostavke, da bi zgoraj imenovana s temi zahtevki dejansko uspela, pri čemer o reintegracijskem zahtevku posebej še v nadaljevanju, pa je mogoče zgolj pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je njun interes, da svojo judikatno terjatev poplačata iz premoženja, ki ga bo v primeru uspeha v predmetni pravdi pridobila tožnica, izključno ekonomski. Utemeljitev intervencijskega interesa B. B. s trditvami, da prvi toženec v predmetnem postopku navaja, da je B. B. sodeloval in protipravno ravnal pri nabavi energentov, pa je do te mere pavšalna, da v tem delu niti ni mogoče vsebinsko presoditi, ali je na tej osnovi podan njegov pravni interes za udeležbo v predmetnem postopku.

10. V kolikor se zoper odločitev o zavrnitvi stranske intervencije pritožuje odvetnik A. A. v imenu tožnice, pa je njegovo pritožbo v tem delu potrebno kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP), ker zanjo nima veljavnega pooblastila, kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju.

11. Glede odločitve o zavrženju vloge odvetnika A. A. z dne 22. 4. 2022

12. Odvetnik A. A. je kot pooblaščenec tožnice z vlogo z dne 22. 4. 2022 predlagal prekinitev predmetnega pravdnega postopka. Ob trditvah, da na matičnem področju še ni pravnomočno rešeno vprašanje, ali je bil C. C. kot direktor tožnice s sklepom skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri zakonito razrešen iz tega položaja in posledično Č. Č. zakonito imenovan kot novi direktor tožnice, je zanj namreč vprašljivo, kdo v predmetnem postopku nastopa kot zakoniti zastopnik tožnice. Po stališču pritožbe je vprašanje procesne sposobnosti tožnice potrebno rešiti kot predhodno vprašanje, saj je od dejstva, kdo je zakoniti zastopnik tožnice, odvisna presoja, ali ima odvetnik A. A. veljavno pooblastilo za zastopanje tožnice, od te okoliščine pa je odvisno, ali odločitev o zavrženju vloge A. A. z dne 22. 4. 2022 z izpodbijanim sklepom vzdrži kot pravno pravilna.

13. Pregled predmetne zadeve pokaže, da v okoliščinah konkretnega primera ob pravilni uporabi materialnega prava ter upoštevaje v zvezi s spornim vprašanjem že izoblikovana stališča v sodni praksi, zgornjemu pritožbenemu stališču ni mogoče pritrditi. Zaključek sodišča prve stopnje, da je novo postavljen direktor tožnice Č. Č. odvetniku A. A. pooblastilo za zastopanje tožnice v predmetnem postopku veljavno odpovedal, je namreč pravilen in kot takšen vzdrži tudi, v kolikor bi se v pravdah, ki tečejo v zvezi z vprašanjem zakonitosti razrešitve C. C. kot dotedanjega direktorja tožnice ter postavitve Č. Č. kot njenega novega direktorja, izkazalo, da je bil C. C. nezakonito razrešen z direktorskega položaja, Č. Č. pa posledično nezakonito imenovan kot novi direktor tožnice. Povedano z drugimi besedami navedeno pomeni, da vprašanje zakonitosti postavitve Č. Č. kot novega direktorja tožnice za odločitev o tem, ali je bilo A. A. pooblastilo za zastopanje tožnice v predmetnem postopku veljavno odpovedano, ne predstavlja predhodnega vprašanja. Kljub temu, da to vprašanje na matičnem področju še ni pravnomočno razrešeno, ga sodišče prve stopnje zato z učinkom za predmetno pravdo ni bilo dolžno razrešiti samo oziroma prekiniti predmetnega postopka do njegove pravnomočne rešitve v matičnem postopku. Pritožnik se na procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi pomanjkanja razlogov o pravno odločilnih dejstvih zato neutemeljeno sklicuje. Pritožbeno uveljavljanje procesne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa je zgolj z navedbo zakonske določbe do te mere pavšalno, da naslovnemu sodišču onemogoča vsakršno vsebinsko presojo.

14. Iz četrte točke Družbene pogodbe tožnice (priloga A85) izhaja, da ima tožnica zgolj enega direktorja (poslovodjo). Odločitev skupščine o imenovanju novega direktorja (v danem primeru Č. Č.) je tako vselej povezana z razrešitvijo oziroma odpoklicem dotedanjega (v danem primeru C. C.). Skupščinski sklep o razrešitvi ter imenovanju poslovodstva ima konstitutivne učinke, zato drži kot navaja pritožba, da je na tej osnovi opravljen vpis spremembe poslovodstva v sodnem registru zgolj deklaratorne narave in služi zagotavljanju publicitete (8. člen ZSReg). Sklep registrskega sodišča (Okrožno sodišče v Celju) Srg 2021/20987 z dne 9. 6. 2021, s katerim je to sodišče odločilo o vpisu novega zakonitega zastopnika tožnice Č. Č. z dnem 23. 4. 2021 ter izbrisalo predhodno razrešenega zakonitega zastopnika C. C., na podlagi preklica prokure s strani Č. Č. pa z dnem 23. 4. 2021 izbrisalo tudi prokurista tožnice B. B., je po izčrpanih pravnih sredstvih s strani subjekta vpisa samega (tožnica) kot izbrisanega zakonitega zastopnika C. C. in prokurista B. B. dne 6. 10. 2021 že postal pravnomočen (sklep Okrožnega sodišča v Celju Srg 2021/29621 z dne 28. 7. 2021 v prilogi C11 ter sklep Višjega sodišča v Celju II Cpg 100/2021 z dne 6. 10. 2021 v prilogi C12). Pritožba ima sicer prav, da pravnomočnost odločitve o vpisu Č. Č. kot zakonitega zastopnika tožnice v sodni register ne pomeni hkrati pravnomočne presoje o tem, ali je bil imenovani kot direktor zakonito postavljen. To izhaja že iz ureditve v 41. členu ZSReg,4 ki med drugim tudi v primeru nezakonito izvedenega dejanja, o katerem se vpisujejo podatki, predvideva vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti vpisa. Registrsko sodišče sicer ne preverja zgolj formalnih pogojev za vpis spremembe v sodni register, saj ima v 33. členu v zvezi s 34. členom ZSReg5 pravno podlago, da samo presodi, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, če je od tega vprašanja odvisna odločitev v registrski zadevi in o njem še ni pravnomočno odločilo sodišče ali drug pristojni organ (predhodno vprašanje). Tako je ravnalo sodišče tudi v zadevi Srg 2021/29621, kjer je kot predhodno vprašanje presojalo zakonitost razrešitve C. C. kot dotedanjega direktorja tožnice ter imenovanje Č. Č. kot njenega novega direktorja. Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da rešitev tega predhodnega vprašanja velja zgolj v registrski zadevi, za potrebe katere je bilo to vprašanje rešeno, zmotno pa je pritožbeno prepričanje, da je od rešitve tega vprašanja odvisna tudi odločitev z izpodbijanim sklepom. Glede na v sodni praksi jasno zastopana stališča, ta v II. točki izreka (zavženje predloga odvetnika A. A. za prekinitev predmetnega postopka, vloženega v imenu tožnice) namreč vzdrži kot pravno pravilna tudi v primeru, če bo v matičnih postopkih kasneje pravnomočno ugotovljeno, da je bila razrešitev dotedanjega direktorja tožnice C. C. ter imenovanje novega direktorja Č. Č. z dnem 23. 4. 2021 nezakonito.

15. Zoper tožnico je v teku postopek, v katerem se s tožbo primarno zahteva ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri o odpoklicu C. C. kot direktorja tožnice ter imenovanju Č. Č. kot novega direktorja, podredno pa se zahteva razveljavitev tega sklepa (priloga A125). Zoper tožnico je vložena tudi tožba, s katero se primarno zahteva ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa tožnice z dne 7. 7. 2021 ob 7.30 uri, s katerim je bil potrjen skupščinski sklep z dne 23. 4. 2021 od 6.30 uri, podrejeno pa se zahteva razveljavitev tega sklepa (priloga A135). Pojasniti pa velja, da je šteti, da je bilo pooblastilo odvetniku A. A. za zastopanje tožnice v tej pravdi s strani novo imenovanega direktorja Č. Č. dne 15. 6. 2021 veljavno preklicano (priloga A78) tudi, v kolikor bo v predmetnih postopkih ugotovljena ničnost spornih sklepov oziroma bodo ti razveljavljeni.

16. Razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja družbe z omejeno odgovornostjo ne more imeti učinkov za nazaj tako, da bi se štelo, da tožnica v določenem obdobju sploh ni imela zakonitega zastopnika oziroma so bile vse njegove odločitve, v danem primeru preklic pooblastila odvetniku A. A. ter preklic pooblastila B. B. kot prokuristu tožnice, avtomatično nezakonite. Nasprotno stališče, ki ga smiselno zastopa pritožba, in sicer, da ima razveljavitev skupščinskega sklepa učinke ex tunc, je zato pravno zmotno in bi nasprotovalo pravni varnosti.6 Preklic pooblastila odvetniku A. A. za zastopanje tožnice v predmetnem postopku pa je šteti kot veljaven tudi v primeru uspeha z ničnostnim zahtevkom. Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 56/2016 z dne 19. 9. 20177 izpostavilo, da ničnost načeloma sicer res učinkuje ex tunc, vendar pa je treba njene učinke v določenih primerih iz razlogov pravne varnosti izjemoma omejiti. Po stališču Vrhovnega sodišča RS je odpoklic člana uprave delniške družbe (v danem primeru dotedanjega direktorja tožnice C. C.) tako veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Navedeno pa pomeni, da se novo imenovani član uprave, ki je bil veljavno imenovan in je nadomestil odpoklicanega člana (v danem primeru Č. Č.), lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije, prav tako tudi družba sama in tretji v pravnem prometu. V vsakem trenutku namreč more biti jasno, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev družbe v njenem imenu, saj bi bilo v drugačnem primeru onemogočeno njeno normalno delovanje.8 Pri tem ni odveč pripomniti, da nastopanje v sodnih postopkih ter sklepanje mandatnih pogodb v tej zvezi sodi v sfero rednega poslovanja družbe. Iz navedenega torej izhaja, da tudi v kolikor bo kasneje pravnomočno ugotovljeno, da je bil C. C. iz direktorskega položaja pri tožnici nezakonito razrešen, Č. Č. pa nezakonito imenovan za novega direktorja, to ne pomeni, da poslovne odločitve Č. Č. kot zakonitega zastopnika tožnice do tega trenutka, med katere sodi tudi preklic pooblastila dotedanjemu pooblaščencu tožnice, odvetniku A. A. ter preklic prokure B. B., nimajo nobene pravne veljave. V tej luči in z argumentom pravne varnosti, ki zahteva, da je vselej znano, kdo je zakoniti zastopnik gospodarske družbe, je zato potrebno razlagati tudi določbo 8. člena ZSReg. Ta ne nasprotuje stališču, da je sodišče prve stopnje kot državni organ, pristojen za nepristransko odločitev v sporu, v predmetnem sodnem postopku, ki ga vodi tožnica zoper tretje osebe, upravičeno štelo, da jo veljavno zastopa v sodni register (pravnomočno) vpisan zakoniti zastopnik. Procesna sposobnost tožnice v predmetnem pravdnem postopku tako ne more biti vprašljiva, kar velja tudi za obdobje od dne 15. 3. 2022, ko je po pooblastilu z dne 23. 2. 2022 v sodnem registru kot direktor tožnice vpisan D. D.. Sodišče je sicer seznanjeno s tem, da je sporna zakonitost imenovanja Č. Č. kot novega direktorja tožnice, kot tudi imenovanje v sodni register sedaj vpisanega direktorja D. D., vendar pa v sodnem postopku družbe zoper tretje osebe sodišče zgolj na tej osnovi ne more imeti položaja slaboverne tretje osebe, ki bi ji bile znane pomanjkljivosti v postopku imenovanja zakonitega zastopnika in zato ne bi upravičeno izhajalo iz prepričanja, da pravno osebo veljavno zastopa zakoniti zastopnik, ki je vpisan v sodni register.

17. Iz tožbe v prilogi A132 izhaja, da C. C. zoper tožnico uveljavlja tudi zahtevek zaradi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, priznanja pravic iz delovnega razmerja ter vrnitve nazaj na delo. V kolikor veljavnost mandatnega razmerja med tožnico in odvetnikom A. A. pritožnik utemeljuje s ponovno podelitvijo pooblastila imenovanemu odvetniku, kar gradi na stališču o reintegraciji C. C. na direktorski položaj pri tožnici v primeru, da je imenovanje novega direktorja Č. Č. nično, pa mu je potrebo pojasniti, da C. C., četudi je bil s položaja direktorja nezakonito razrešen, reintegracijskega zahtevka nima. V primeru neupravičenega odpoklica z mesta direktorja je namreč varovan zgolj z zahtevkom za plačilo odpravnine oziroma lahko terja povrnitev škode.9 Z morebitno ničnostjo sklepa o odpoklicu se ne vzpostavi prejšnje korporativnopravno stanje, ki je obstajalo pred sprejemom sklepa in odpoklicani direktor nima pravice do reintegracije na funkcijo niti v delovnopravnem smislu. Odpoklicani član uprave oz. direktor družbe kljub morebitni ničnosti sklepa o njegovem odpoklicu, ne more doseči reintegracije na svoje prejšnje mesto, ampak ima na voljo le zahtevek na plačilo odpravnine oz. odškodnine.10 Pri uveljavitvi teh zahtevkov pa se, v kolikor to še ni bilo pravnomočno rešeno, kot predhodno vprašanje postavi vprašanje zakonitosti odpoklica direktorja. V predmetni zadevi, kjer tožnica uveljavlja odškodninski zahtevek v razmerju do tretjih oseb, pa ne gre za postopek, kjer bi se obravnavali zahtevki na tej pravni podlagi. Pritožba se sicer sklicuje na judikate VDSS (sklep Pdp 206/2022 z dne 14. 4. 2022 in sklep Pdp 155/2022 z dne 22. 3. 2022 - priloga A165), kjer je izraženo stališče, da je vprašanje zakonitosti odpoklica C. C. kot direktorja tožnice in posledično vprašanje, kdo je njen zakoniti zastopnik, potrebno razrešiti kot predhodno vprašanje v sporu. Predmet pritožbe v teh postopkih je kot v obravnavanem primeru odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vloge odvetnika A. A. za tožnico zaradi neizkazanega pooblastilnega razmerja. Že zgoraj pa je izčrpno pojasnjeno, zakaj je takšno odločitev glede na določbe 98. člena ZPP v zvezi z 80. členom ZPP v obravnavani zadevi potrebno podpreti kot pravno pravilno. Na tem mestu naslovno sodišče zato lahko zgolj še enkrat izpostavi jasno stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 56/2016, po katerem je odpoklic člana uprave oziroma direktorja družbe veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena, saj more biti v vsakem trenutku jasno, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev. Ob tako izraženem prepričanju pa v odločbah VDSS zavzetega stališča za konkretni primer ni mogoče uporabiti.

18. Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje skladno z drugo točko 365. člena ZPP pritožbo C. C. ter B. B. kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijani I. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje, pritožbo odvetnika A. A. za tožnico zoper to točko izreka prvostopenjskega sklepa pa je kot nedovoljeno zavrglo po 1. točki 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP. V preostalem je pritožbo odvetnika A. A. za tožnico skladno z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in v še izpodbijani II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

19. Ob pritožbenem neuspehu oziroma zavrženju pritožbe pritožniki skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

20. Stroške odgovora na pritožbo, vloženega po Odvetniški pisarni E. E., sama krije tudi tožnica, saj njena izvajanja v njem niso v bistvenem pripomogla k rešitvi predmetne zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 504. člen ZGD-1: »(1) Pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe, in način njihovega uresničevanja se določijo z družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače. (2) Če družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, se uporabljajo določbe 505. do 510. člena tega zakona.« 2 505. člen ZGD-1: »Družbeniki odločajo o: - sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička; zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov; - vračanju naknadnih vplačil; - delitvi in prenehanju poslovnih deležev; - postavitvi in odpoklicu poslovodij; - ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij; - postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca; - uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju; - zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba«. 3 Ob vpogledu v zgodovinski izpis iz sodnega registra je ugotoviti, da B. B. z dnem 12. 4. 2022 več ni imetnik poslovnega deleža pri tožnici v višini 22,3010%, iz sodnega registra pa je bil kot družbenik izbrisan dne 6. 5. 2022, ko je bila pri tem poslovnem deležu na temelju prenosa tega deleža v celoti kot njegova imetnica vpisana F. F. 4 41. člen ZSReg: »(1) Če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi, se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen. (2) Tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. (3) Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko je vložnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo tri leta od vpisa. (4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za ugotovitev ničnosti delniške družbe, komanditne delniške družbe, evropske delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljnjem besedilu: ničnost kapitalske družbe).« 5 O tem tudi VSL sklep IV Cpg 334/2011 z dne 5. 5. 2011 (Materialno pravna presoja izdanega izvršilnega sklepa ni v pristojnosti registrskega sodišča. To pa ne pomeni, da registrsko sodišče ob prejemu izvršilnega sklepa zaradi njegove zaznambe pri poslovnem deležu družbenika ni dolžno opraviti materialnopravnega preizkusa po 34. členu ZSReg. Ta preizkus pa po 1. točki 1. odstavka 34. člena ZSReg terja tudi ugotavljanje, ali utemeljenost zahtevka za vpis, v obravnavanem primeru pa vpis po uradni dolžnosti, izhaja iz listin, ki naj bi bile podlaga za vpis). 6 Tako tudi VSL I Cpg 157/2016 z dne 13. 4. 2016. 7 Citirana odločitev VS RS se sicer nanaša na odpoklic člana uprave delniške družbe, vendar je glede na določbo 522. člena ZGD-1, po kateri se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi, relevantna tudi za konkretni primer. 8 Tako tudi VS RS sodba G 18/2007 z dne 27. 5. 2008. 9 VSL sklep I Cpg 543/2021 z dne 15. 12. 2021 (Razlog za odklanjanje možnosti za reintegracijo direktorja je primarno v tem, da se novo imenovani direktor lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije. Drug razlog je tudi v tem, da se družbi ne vsiljuje direktorja, ki ga nadzorni svet ne želi. S tem se izogiba okoliščini, da bi intervencija sodišča vnašala potencialne nove konflikte v družbo. Glede na omejeno trajanje mandata članov uprave (in v tem primeru tudi direktorja d.o.o.) in izogibanja konfliktom s sodno reintegracijo odpoklicanega direktorja, je zato smiselno, da naj bo v primeru neupravičenega odpoklica tak direktor varovan z odškodninskim zahtevkom). 10 VSL sklep I Cpg 543/2021 z dne 15. 12. 2021.