Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 2547/2018-5

ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.2547.2018.5 Upravni oddelek

varstvo volilne pravice lokalne volitve član občinskega sveta delitev mandatov
Upravno sodišče
7. januar 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Volilni rezultat v volilni enoti 2, v kateri je pritožnik nastopal s svojo listo in dobil 143 glasov, ne omogoča izvolitve pritožnika za člana občinskega sveta.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 3. 12. 2018 podal pritožbo zoper zapisnik (pravilno: poročilo) Občinske volilne komisije Občine Borovnica o izvolitvi kandidatov v Občinski svet Občine Borovnica na lokalnih volitvah dne 18. 11. 2018 (v nad. Poročilo). V pritožbi je navedel, da je na lokalnih volitvah kandidiral za člana Občinskega sveta Občine Borovnica na listi „stranke B.“. V obrazložitvi pritožbe je navedel, da Poročilo ne vsebuje sestavin, kot to zahtevajo členi od 210. do 218. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) oziroma je te sestavine treba šteti za pomanjkljive in da Poročilo tudi ne vsebuje obrazložitve, kateri kandidati so bili izvoljeni, kot to določa tretji odstavek 210. in 214. člen ZUP, saj v Poročilu ni naveden matematični izračun, ki bi bil osnova za določitev izvoljenih kandidatov in ki ga je možno ročno preveriti npr. s papirjem in svinčnikom in ni navedeno, kako so na podlagi tega izračuna bili določeni izvoljeni kandidati tako, da bi bilo to možno ročno preveriti npr. s papirjem ali svinčnikom. Navedel je še, da je v volilni enoti 2 prejel 143 glasov in mu tako po izračunu 143 : 144,33 neposredni mandat ne pripada. Predlagal je, da občinski svet občine Borovnica ugotovi, da je bil na volitvah dne 18. 11. 2018 izvoljen v Občinski svet in da mu Občinski svet Občine Borovnica potrdi mandat v Občinskem svetu Občine Borovnica.

2. Z izpodbijanim aktom je Občinski svet, ki ga je zastopal župan Občine Borovnica, na podlagi drugega odstavka 100. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV), 16. člena Statuta Občine Borovnica in ob uporabi določb ZUP sprejel sklep, da se pritožnikova pritožba zavrne. V svoji obrazložitvi navaja, da je pritožbo najprej obravnavala Komisija za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana, ki je ugotovila, da je pritožnikova pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Po predstavitvi predsednice OVK o vsebini Poročila je mandatna komisija zavzela stališče, da pritožba ni utemeljena in v tem smislu predlagala občinskemu svetu zavrnitev pritožbe. Ugotovila je namreč, da je Poročilo sestavljeno in izdano v skladu z zakonom in da se ni mogoče strinjati s pritožnikom, da bi moralo biti Poročilo sestavljeno po določbah ZUP, ki veljajo za sestavo upravnega akta (odločbe), saj poročilo nima značaja upravnega akta. V zvezi s trditvijo, da bi pritožnik moral biti izvoljen v Občinski svet, pa je bilo pojasnjeno, da je pritožnik s svojo listo nastopal le v eni volilni enoti, to je v volilni enoti 2, kar ni sporno in temu pritožnik tudi ni oporekal. Kadar pa se člani Občinskega sveta volijo po proporcionalnem sistemu v dveh ali več volilnih enotah v občini, se mandati razdelijo na dveh ravneh, s kombinacijo dveh načinov proporcionalne delitve mandatov (v občini Borovnica se volitve izvajajo po proporcionalnem sistemu), in sicer se na ravni volilne enote mandati razdelijo po sistemu Harejevega količnika, na ravni občine pa se mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, razdelijo med istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah glede na skupno število glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah (po d`Hondtovem sistemu). Pritožnik je na podlagi matematičnega izračuna, ki je priložen pritožbi, že sam ugotovil, da v volilni enoti 2, kjer je nastopal s svojo listo, ni pridobil nobenega neposrednega mandata. Do razdelitve mandata na ravni občine pa pritožnik ni upravičen, saj je s svojo listo nastopil le v eni volilni enoti. Občinski svet je o sklepu mandatne komisije glasoval in se s 13 glasovi ZA opredelil za odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

3. Pritožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi in odpravi zapisnik Občinske volilne komisije Občine Borovnica z dne 19. 11. 2018 (pravilno : Poročilo) v delu, ki ga navaja oziroma podrejeno, da sodišče izpodbijani akt spremeni in odloči, da je bil tožnik na lokalnih volitvah dne 18. 11. 2018 izvoljen v Občinski svet Občine Borovnica ter odloči, da se tožniku na podlagi odločitve o izvolitvi v Občinski svet Občine Borovnica potrdi mandat v Občinskem svetu Občine Borovnica. V pritožbi zatrjuje bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijani akt je podpisal župan Občine Borovnica, kar pomeni, da je izpodbijani akt podpisala neupravičena oseba. Iz izpodbijanega akta ni razvidno, katera oseba je vodila postopek do izdaje odločbe. V postopku potrjevanja mandatov je sodelovala neupravičena priča-predsednica OVK, ki je podpisala poročilo v zadevi, ki je predmet te pritožbe in je torej bila udeležena v postopku na prvi stopnji. V izpodbijanem aktu ni dokazano, da je občinski svet o sklepu mandatne komisije glasoval. Obstoj in vsebina Poročila tudi implicirata, da je vsaj eden od trinajstih mandatov, ki so bili predmet potrjevanja, sporen, o čemer se tožena stranka sploh ni opredelila. V izpodbijanem aktu tudi ni odločeno o zahtevkih, postavljenih v prvostopenjski pritožbi. Prav tako obrazložitve akta na prvi strani akta v delu „obrazložitev“ ni možno preizkusiti. Tožena stranka na prvi strani izpodbijanega akta zatrjuje nova dejstva v zvezi s sprejetjem in izdajo poročila, ne da bi pritožniku pred tem dala možnost, da bi se o teh novih dejstvih, pomembnih za odločbo, lahko izjasnil; zato gre za kršitev 9. člena ZUP. Tožena stranka tudi ni preizkusila njegovih pritožbenih navedb iz obrazložitve prvega zahtevka prvostopenjske pritožbe v zvezi s pomanjkljivo sestavljenim poročilom Poročilom, da bi moralo biti sestavljeno po določbah ZUP. V izpodbijanem aktu tudi ni matematičnega izračuna. Tožena stranka je svojo odločitev oprla zgolj na matematični izračun, kot ga je pritožnik sam navedel v svoji prvostopenjski pritožbi.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga potrditev napadenega sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila o pritožbi pritožnika kot volilnega kandidata za občinski svet v zvezi s potrditvijo mandatov članov občinskega sveta (drugi odstavek 100. člena ZLV).

7. Po določbi 100. člena ZLV ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oz. liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Pritožba se lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta, občinski svet pa odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta. V skladu z določbo 98. člena ZLV pa se lahko zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vloži ugovor pri občinski volilni komisiji. Če občinska volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oz. pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vlivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno (prvi odstavek 99. člena ZLV). Iz navedenih določb torej izhaja, da je pritožnik lahko uspešen s svojo pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije ali občinskega sveta le, če izkaže, da so bile pri glasovanju na volišču oz. pri delu volilnega odbora ali občinske volilne komisije takšne nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.

8. Pritožnik v svoji pritožbi, s katero, med drugim, sodišču predlaga, da odloči, da je bil izvoljen v občinski svet občine Borovnica in mu potrdi mandat, ugovarja bistvene kršitve ZUP pri izdaji izpodbijanega akta in pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega akta, kot jih je sodišče povzelo v 3. točki obrazložitve te sodbe.

9. Po presoji sodišča pritožbeni ugovori niso utemeljeni. Tako ni utemeljen sklop tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na kršitev določb ZUP. Ni utemeljen tožbeni ugovor, da gre za bistveno kršitev pravil postopka, ker je izpodbijani akt podpisala neupravičena oseba. Izpodbijani akt bi sicer res moral podpisati predsednik občinskega sveta in ne župan (četudi le-ta predstavlja in zastopa občino), vendar pa je v konkretnem primeru, kot to izhaja iz podatkov volilnega spisa, župan podpisal izpodbijani sklep na podlagi sklepa občinskega sveta na 1. redni seji z dne 6. 12. 2018, zato navedena nepravilnost ni mogla vplivati na odločitev. Ker o potrditvi mandatov, v skladu z določbo devetega odstavka 15. b člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) odloči občinski svet, je irelevatna tožbena navedba, da iz izpodbijanega akta ni razvidno, katera oseba je vodila postopek do izdaje odločbe. Tudi ni utemeljen tožbeni očitek, da je pri izdaji izpodbijanega akta sodelovala neupravičena priča- predsednica OVK, saj na podlagi 5. točke 41. člena ZLV občinska volilna komisija ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri člani občinskega sveta so izvoljeni ter daje poročila o izidu volitev, torej jih daje tudi občinskemu svetu. Da je občinski svet glasoval o sklepu mandatne komisije, izhaja iz zapisnika 1. redne seje novoizvoljenega občinskega sveta občine Borovnica, ki je sestavni del volilnega spisa (in ki bi ga pritožnik lahko zahteval). Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da obstoj in vsebina Poročila implicirata, da je bil vsaj en mandat od 13 sporen, pa se tožena stranka do tega ni opredelila. Po mnenju sodišča tega v Poročilu ni zaslediti. Sodišče zavrača kot neutemeljen tožbeni očitek, da v izpodbijanem aktu ni odločeno o vseh pritožnikovih zahtevkih iz prve pritožbe. Z izpodbijanim aktom je bila pritožnikova pritožba zavrnjena, kar v celotnem kontekstu odločitve pomeni, da je bilo smiselno odločeno o vseh njegovih zahtevkih. Tožnik tudi nima prav, ko v pritožbi zoper izpodbijani akt navaja, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta navaja nova dejstva, pomembna za odločbo in da mu glede teh dejstev ni bila dana možnost zaslišanja v smislu 9. člena ZUP. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta samo utemeljuje svojo odločitev in argumentirano odgovarja na pritožnikove ugovore iz pritožbe, to pa, v smislu določb ZUP, ni navajanje novih dejstev. Tožena stranka je v izpodbijanem aktu tudi v zadostni meri obrazložila, da Poročilo nima značaja upravnega akta in da zato zanj ne veljajo določbe ZUP, ki veljajo za sestavo upravnega akta (odločbe). S takšnim stališčem tožene stranke se sodišče strinja. Poročilo o izidu volitev namreč ni bilo sprejeto v upravnem postopku, ampak v postopku volitev. Poročilo o izidu volitev mora, glede na določbe 11. poglavja ZLV “Ugotavljanje volilnih izidov“, vsebovati samo (končne) ugotovitve o tem, koliko glasov je dobila posamezna lista, koliko mandatov pripada posamezni listi in kateri kandidati s posameznih list so bili izvoljeni (86. člen ZLV) oziroma kadar se pri proporcionalnih volitvah delijo mandati v volilni enoti in na ravni občine, občinska volilna komisija ugotovi, koliko mandatov se dodeli istoimenskim listam kandidatov na ravni občine in kateri kandidati so izvoljeni (87. člen ZLV). Posledično v Poročilo ne sodi matematični izračun kot to zmotno meni pritožnik.

10. Pritožnik meni, da bi moral biti izvoljen za člana občinskega sveta. Kandidiral je na listi „stranke B.“ in bil edini kandidat te liste. Kandidiral je samo v volilni enoti 2. Po navedbah tožene stranke so se volitve izvajale po proporcionalnem sistemu. Zato je tožena stranka za ugotovitev mandata navedla pravilno pravno podlago, uporabo Harejevega in d`Hondtovega količnika. Pritožnik je v volilni enoti 2 dobil 143 glasov. Količnik za pridobitev neposrednega mandata je znašal 144,33, kar po navedbah tožene stranke pomeni, da sta pritožniku „zmanjkala“ 2 glasova ( 143: 144,33). Že pritožnik sam je na podlagi svojega matematičnega izračuna v pritožbi zoper Poročilo (upoštevajoč isti količnik kot tožena stranka) ugotovil, da mu neposredni mandat ne pripada. Sodišče zato soglaša s toženo stranko, da volilni rezultat v volilni enoti 2, v kateri je pritožnik nastopal s svojo listo in dobil 143 glasov, ne omogoča izvolitve pritožnika za člana občinskega sveta. Pritožnikova pasivna volilna pravica torej ni bila prizadeta oziroma pri razdelitvi mandatov v občinski svet ni bila prizadeta lista, na kateri je kandidiral. 11. Ker je glede na navedeno po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je sodišče pritožbo pritožnika na podlagi 102. člena ZLV v zvezi s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia