Jedro

Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala povračilo škode, ki naj bi jo utrpela zaradi toženčeve kršitve pogodbene obveznosti. Tožeča stranka okoriščanja tožene stranke niti ni zatrjevala, torej ni zatrjevala tistega pravotvornega dejstva, ki bi utemeljevalo uporabo četrtega odst. 132. čl. ZOR. S tem, ko je prvostopno sodišče iz dejstva razdrtja pogodbe in vračila avansa sklepalo na obstoj toženčeve koristi, je upoštevaje trditveno podlago spora materialno pravo uporabilo zmotno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v 1. in 3. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti 107.110,00 SIT pravdnih stroškov prvostopnega postopka v 8 dneh.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 75.649,00 SIT pritožbenih stroškov v 8 dneh.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo hranilne vloge na vpogled od zneska 195.000,00 SIT za čas od 29.4.1990 do 9.7.1992 ter od tako obračunanih obresti še zakonite zamudne obresti od 28.1.1993 dalje do plačila (1. točka izreka sodbe), preostali tožbeni zahtevek je zavrnilo (2. točka izreka) in tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 18.990,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo v delu, v katerem ni uspela (1. točka in delno 3. točka izreka sodbe), se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagala je, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in toženi stranki prizna celotne priglašene pravdne stroške, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Navedla je, da sta pravdni stranki sklenili dogovor o brezobrestnem in nerevaloriziranem avansu, s tako pogodbeno klavzulo pa sta stranki izključili določbo 132. čl. ZOR. Ker pa je tožeča stranka uspela le z neznatnim delom, pa sodišče o povračilu stroškov postopka ni odločilo skladno s tretjim odst. 154. čl. ZPP. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala povračilo škode, ki naj bi jo utrpela zaradi toženčeve kršitve pogodbene obveznosti. Po izvedenem dokaznem postopku pa je prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka z vračilom avansa v znesku 159.000,00 SIT dne 9.7.1992 utemeljeno razdrla pogodbo, zato ni podana njena odškodninska odgovornost. Zgolj na podlagi dejstva, da je tožena stranka dne 9.7.1992 pogodbo razdrla, pa je sodišče sklepalo, da je tožena stranka od prejetega avansa za čas do njegovega vračila imela korist, ki jo je sodišče opredelilo v višini obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo hranilne vloge na vpogled in tožeči stranki navedene obresti tudi priznalo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. Za tako sklepanje pa prvostopno sodišče ni imelo osnove v trditveni dejanski podlagi tožbe, s katero je tožeča stranka utemeljevala tožbeni zahtevek, to je obstoj škode in odškodninsko odgovornost tožene stranke. Tožeča stranka okoriščenja tožene stranke niti ni zatrjevala, torej ni zatrjevala tistega pravotvornega dejstva, ki bi utemeljevalo uporabo četrtega odst. 132. čl. ZOR. S tem, ko je prvostopno sodišče iz dejstva razdrtja pogodbe in vračila avansa sklepalo na obstoj toženčeve koristi, je upoštevaje trditveno podlago spora materialno pravo uporabilo zmotno. Na podlagi 3. tč. 373. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zathevek zavrnilo tudi v preostalem delu.

Sprememba izpodbijane sodbe je narekovala tudi spremembo odločitve prvostopnega sodišča glede povračila pravdnih stroškov (drugi odst.166. čl. ZPP). Ker je tožena stranka v tem postopku v celoti uspela, ji gredo skladno s prvim odst. 154. čl. ZPP priglašeni stroški prvostopnega postopka, odmerjeni po veljavni odvetniški tarifi (po tar. št. 14/1 OT - 400 točk, po tar. št. 15/1 OT v zvezi s čl. 13/1 OT - 400 točk za obravnavo 27.3.1998 in 350 točk za obravnavo dne 19.6.1998), upoštevaje veljavno vrednost odvetniške točke 87,40 SIT, torej 100.510,00 SIT ter stroške priče P. K. v znesku 6.600,00 SIT. Pritožbeni stroški (glede na v pritožbi označen punctum pritožbe 300.000,00 SIT) pa predstavljajo nagrado pooblaščencu za sestavo pritožbe in so odmerjeni po tar. št. 16/1 OT - 375 točk in obvestilo stranki po tar. št. 33/4 OT - 10 točk (skupno 33.649,00 SIT) ter takso za pritožbo po tar. št. 3/1 in 6 ZST 42.000,00 SIT. Navedene stroške je toženi stranki dolžna plačati tožeča stranka.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS št. 26/99).