Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje z izvedenimi dokazi in zato utemeljeno zavrnilo predlog za postavitev izvedenca prometne stroke.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega D.M. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po členu 98/I ZKP mora obdolženec plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 100.000,00 SIT.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženega D.M. za krivega zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po čl.325/I KZ in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štirih mesecev zapora ter preizkusno dobo dve leti. Oškodovanca je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo in odločilo, da mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka in povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.

Zoper sodbo je vložila pritožbo obdolženčeva zagovornica odvetnica S.D., zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka svetnica NN je v pismenem mnenju predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, svoje zaključke pa je tudi primerno obrazložilo. Po oceni pritožbenega sodišča so zato neutemeljene pritožbene navedbe, češ, da bi moralo sodišče za popolno razjasnitev zadeve postaviti izvedenca prometne stroke in da ni ocenilo zagovora obdolženca, da mu je vozilo G. onemogočalo zavijanje v levo, ker naj bi stalo na sredini cestišča. Sodišče prve stopnje je zaslišalo kot priči voznika G. M.M. in oškodovanca N.V., jima poklonilo vero in izrecno ocenilo, da je z njunima skladnima izpovedbama izpodbit zagovor obdolženca ter zaključilo, da je obdolženec nepravilno zavijal v levo, s tem zaprl pot oškodovancu in povzročil prometno nesrečo, vozilo G. pa ga ni oviralo v ničemer. Sodišče prve stopnje je glede na izpovedbi obeh prič in listinske dokaze v zvezi s prometno nesrečo tudi prepričljivo zavrnilo kot nepotreben dokaz z izvedencem prometne stroke.

Ker pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v korist obdolžencu v skladu s čl. 386 ZKP obsega tudi pritožbo o kazenski sankciji, je pritožbeno sodišče ob preizkusu pogojne obsodbe ocenilo, da je sodišče prve stopnje glede na vse ugotovljene okoliščine obdolžencu primerno izreklo le opozorilno kazensko sankcijo in v njej določilo tudi primerno kazen ter primerno dolgo preizkusno dobo.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje niti zatrjevanih kršitev niti takih, na katere mora pritožbeno sodišče v korist obdolžencu paziti po uradni dolžnosti, zato je zavrnilo pritožbo obdolženčeve zagovornice kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obdolžencu pa določilo kot stroške pritožbenega postopka plačilo povprečnine v znesku 100.000,00 SIT.