Jedro

Tožnik je v celotnem vtoževanem obdobju delal na delovnem mestu dimnikar poln delovni čas. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi ZPIZ-1 veljala zavarovalna doba s povečanjem in je toženka dolžna vsem delavcem, tudi tožniku, plačati prispevke za poklicno zavarovanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 373,32 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnika prijaviti v poklicno zavarovanje v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za čas od 3. 7. 2015 do 31. 8. 2019 in s Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d. (KAD) skleniti pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za nazaj, in sicer od 3. 7. 2015 do 31. 12. 2016 po prispevni stopnji 9,25 %, od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 po prispevni stopnji 8 %, od 1. 1. 2018 do 31. 8. 2019 pa po prispevni stopnji 8,4 % od bruto plače tožnika ter za navedeno obdobje na njegov osebni račun, ki ga bo imel odprtega pri KAD, plačati prispevke, v roku 8 dni (točka I izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 554,67 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, oziroma podredno, da sodbo razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih pa naj tožniku naloži povračilo njenih stroškov postopka. Priglaša stroške pritožbe. Navaja, da je bila odločitev sodišča prve stopnje v vzorčnem postopku pravnomočno potrjena s sodbo Pdp 451/2022 z dne 15. 9. 2022 v zvezi s sodbo IV Pd 91/2020 z dne 16. 11. 2021, saj revizija s sklepom Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 213/2022 z dne 31. 1. 2022 ni bila dopuščena, vendar pa je toženka pravočasno vložila ustavno pritožbo zoper sklep VS RS in sodbo VDSS ter podala pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu (ZPIZ-2), kjer obstaja protiustavna pravna praznina na področju poklicnega zavarovanja, ker Vlada RS ne sprejme Uredbe iz četrtega odstavka 199. člena v zvezi z drugim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 in ker minister, pristojen za delo, ne imenuje komisije iz prvega odstavka 201. člena ZPIZ-2 in komisije iz prvega odstavka 201. člena ZPIZ-2. Sodišče prve stopnje zaradi vzorčnega postopka, v katerem je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da storitve iz 13. člena Zakona o dimnikarskih storitvah predstavljajo vse storitve, ki jih opravlja dimnikar, ni upoštevalo ugovora toženke, da zgolj storitve generalnega čiščenja, odstranjevanja katranskih oblog in rednega čiščenja predstavljajo dela v težkih in škodljivih pogojih, medtem ko se vse ostale naloge opravljajo v običajnih delovnih pogojih. Sploh pa se je ZDimS začel uporabljati šele leta 2017, medtem ko je bil Sklep o določitvi del dimnikarjev, ki štejejo s povečanim tveganjem in o stopnji povečanja dela stopil v veljavo leta 1978, skladno z določbo 1. člena Zakona o dimnikarski službi (ZDS), ki je stopil v veljavo leta 1974. V 40 letih pa so zaradi tehnološkega napredka in modernizacije dimnikarske storitve v bistvenem delu vsebinsko zdravju neškodljive, ker se ne opravljajo v težkih in zdravju škodljivih razmerah. Poudarja še, da tožnik dimnikarskih del ni opravljal polni delovni čas, kot to določa Sklep o določitvi del dimnikarjev, ki štejejo s povečanim tveganjem in stopnji povečanja iz leta 1978. Po pritožbenem stališču je za ugotovitev obveznosti vključitve delavca v poklicno zavarovanje potrebno ugotoviti, da se morajo znatnejši škodljivi vplivi izraziti v težkih in zdravju škodljivih razmerah, katerim je delavec izpostavljen celotni delovni čas. Tega sodišče v vzorčnem postopku, na katerem temelji izpodbijana sodba ni ugotavljalo.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) in je po prvem ter drugem odstavku 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, dejansko stanje je bilo ugotovljeno pravilno in popolno, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je toženka vložila ustavno pritožbo zoper sklep VS RS in odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z vzorčno vodeno zadevo sodišča prve stopnje ter pobudo za oceno ustavnosti, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da Ustavno sodišče s sklepom Up-257/23-7, U-I-50/23-5 z dne 29. 9. 2023 ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča opr. št. VIII DoR 213/2022 z dne 31. 1. 2023 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 451/2022 z dne 15. 9. 2022 v zvezi s I. in III. točko izreka sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju, št. IV Pd 91/2020 z dne 16. 11. 2021 ni sprejelo, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 48/22 - UBP) pa je zavrglo.

7. Sodišče prve stopnje je skladno z določbama četrtega in petega odstavka 279.b člena ZPP pravilno upoštevalo pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku (Pdp 451/2022 z dne 15. 9. 2022), saj v tem postopku obravnavana zadeva nima bistvenih posebnosti, stranka, ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, pa v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.

8. Ugotovilo je, da je tožnik v celotnem vtoževanem obdobju delal na delovnem mestu dimnikar poln delovni čas in opravljal dela ter naloge oziroma storitve, ki jih 13. člen Zakona o dimnikarskih storitvah (ZDimS; Ur. l. RS, št. 68/2016) opredeljuje kot naloge, ki jih opravlja dimnikar. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999) veljala zavarovalna doba s povečanjem (12 mesecev za 16 mesecev) in skladno z določbo prvega odstavka Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadalj.) je toženka dolžna vsem delavcem, tudi tožniku, plačati prispevke za poklicno zavarovanje.

9. Sodišče prve stopnje je tako toženki pravilno naložilo, da je dolžna tožnika za nazaj za vtoževano obdobje vključiti v poklicno zavarovanje, skleniti pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje s Kapitalsko družbo d. d., po prispevnih stopnjah navedenih v izreku sodbe, ki so skladne s prispevnimi stopnjami, ki so bile objavljene na straneh Kapitalske družbe.

10. Iz navedenega izhaja, da je pritožba toženke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP je presojalo le pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene.

11. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa je dolžna povrniti njegove stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) in sicer 500 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar vse skupaj ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 373,32 EUR. Ta znesek mu je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.