Jedro

V 1. odstavku 71. člena ZDen ni podlage za oprostitev plačila sodnih taks v upravnem sporu zaradi izterjave sodnih in kazenskih taks iz pravdnega postopka, pač pa je prvostopno sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno presojalo po določbi 13. člena ZST.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 185/2001-12 z dne 20.2.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP) ni ugodilo predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks z dne 18.9.2001, ki ga je vložila skupaj s tožbo zoper odločbo tožene stranke zaradi izterjave neplačane sodne takse. Taksna obveznost tožnice je nastala v pravdni zadevi. V konkretni zadevi gre za samostojno upravno stvar, za katero po Zakonu o sodnih taksah in posebnih zakonih ni predvidena taksna oprostitev. Prav tako je po vpogledu listin, ki se nanašajo na tožničino premoženjsko stanje sklenilo, da so njeni dohodki oziroma pokojninski prejemki njenega moža skupno tako visoki, da s plačilom sodnih taks ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.

Tožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da Vrhovno sodišče RS izpodbijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je tožbo vložila zato, ker je po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) oproščena plačevanja sodnih taks (71. člen ZDen). Določba ZDen o taksah je specialna določba glede na Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78 s spremembami; v nadaljevanju: ZST), kar pa sodišče v pravdnem postopku, zaradi katerega se je začela prisilna izterjava sodne takse, ni upoštevalo. Ker je tudi tožba v upravnem sporu vložena zaradi zmotne uporabe materialnega prava, v zvezi s taksno obremenitvijo denacionalizacijskih upravičencev, gre v konkretnem primeru za nadaljevanje začetega postopka z drugimi pravnimi sredstvi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica je tožbo v upravnem sporu vložila zoper odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije v Ljubljani z dne 30.7.2001, zaradi izterjave sodnih in kazenskih taks iz pravdnega postopka v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV P 408/96. Istočasno je predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu.

Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks po določbi 13. člena ZST. Tožnica okoliščin, na katere je prvostopno sodišče oprlo svojo odločitev na tej podlagi, v pritožbi niti ne izpodbija. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uprabe materialnega prava, saj meni, da je pravna podlaga za oprostitev plačila sodnih taks v tem upravnem sporu v 71. členu ZDen.

Takšno stališče tožnice je zmotno, saj gre za upravni spor zaradi izterjave sodnih taks. Za oprostitev plačila sodnih taks v tem upravnem sporu ni podlage v 1. odstavku 71. člena ZDen, po katerem taks ne plačujejo stranke v denacionalizacijskih postopkih po ZDen, saj ne gre za postopek denacionalizacije. Tožnica pa tudi s pritožbeno navedbo, da je bila tožba v upravnem sporu vložena zato, ker je po 71. členu ZDen oproščena plačevanja sodnih taks, ne more uspeti, saj bo ta šele predmet presoje o glavni stvari. Glede na navedeno je pritožba tožnice neutemeljena.

Ker torej niso podani uveljavljani pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.