Jedro

Prekoračitev tožbenega zahtevka je podana takrat, ko sodišče tožniku prisodi več ali nekaj drugega, kot je zahteval, ne pa, ko odločitev opre na drugo pravno podlago, kot jo je podal tožnik. Sodišče namreč ni vezano na pravno podlago, ki jo tožnik poda v tožbi, temveč le na zatrjevana dejstva. Sodišče po uradni dolžnosti poišče materialnopravno normo, ki ustreza ugotovljenim dejstvom in na katera navezuje takšno pravno posledico, kot jo uveljavlja tožnik s tožbenim zahtevkom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Krškem razsodilo, da je toženec J. Z. dolžan opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo ima tožnik F. G. na nepremičnini, parc. št. 2971 (njiva), v izmeri 1143 m2, vpisani pri vl. št. 2735, k.o. ..., še zlasti pa je dolžan opustiti nadaljnje obdelovanje te nepremičnine. Naložilo mu je tudi povrnitev stroškov pravdnega postopka v znesku 776,12 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in spremembe, v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. V pritožbi navaja, da je tožena stranka sporno nepremičnino kupila z veljavnim pravnim naslovom. Tožnik je v pravdi, v kateri je uveljavljal ugotovitev lastninske pravice, krivo izpovedal, kakor tudi priče, ki jih je sam predlagal. Tožnikova posest je nedobroverna. Poleg tega je tožnik vložil tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice, trditvena podlaga pa je bila drugačna. Glede na ugotovljeno dejansko stanje bi bilo treba tožbeni zahtevek kot nesklepčen zavrniti. Sodišče prve stopnje je z uporabo 92. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), tudi prekoračilo tožbeni zahtevek oz. je v tožnikovo korist zavzelo stališče do trditvene podlage, ki je tožnik sploh ni podal. S tem je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je lastnik nepremičnine, parc. št. 2971, vpisani pri vl. št. 2735, k.o. ... tožnik, kar izhaja iz pravnomočne sodne odločbe Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. P 25/2006 z dne 30.5.2006. Sodišče je zaradi materialnega učinka pravnomočnosti vezano na vsebino sodne odločbe glede ugotovitve lastninske pravice in zato o tem ne more več soditi (primerjaj 2. odstavek 319. člena ZPP). Zaradi tega toženčeve pritožbene navedbe, s katerimi oporeka tožnikovi lastninski pravici, niso utemeljene.

Tožena stranka oporeka tudi sklepčnost tožbenega zahtevka in zatrjuje njegovo prekoračitev. Tožba je sklepčna, če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen; da bi torej sodišče v primeru dokazanih zatrjevanih dejstev, zahtevku moralo ugoditi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v tožbi navedel vsa pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je zahteval opustitev vsakršnega poseganja v lastninsko pravico in opustitev nadaljnjega obdelovanja nepremičnine. V dokaz svojih navedb je priložil tudi listinske dokaze (sodbo Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. P 25/2006 z dne 30.5.2006 - priloga A2, predlog za vpis lastninske pravice na nepremičnini, parc. št. 2971, vl. št. 2525, k.o. ... v zemljiško knjigo z dne 3.1.2007 - priloga A3 in zahtevo zoper toženca po izročitvi nepremičnine v tožnikovo posest - priloga A4). Zato ni mogoče pritrditi toženčevi pritožbeni navedbi o nesklepčnosti tožbe.

Iz tožbenega zahtevka izhaja zahteva po opustitvi poseganja v lastninsko pravico na nepremičnini, parc. št. 2974, vpisani pri vl. št. 2753, k.o. ... in opustitev nadaljnjega obdelovanja te nepremičnine. Tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka, vendar pa po 3. odstavku 180. člena ZPP navedba pravne kvalifikacije ni nujna sestavina tožbe. Če pa tožnik pravno podlago navede, sodišče nanjo ni vezano. Vezano je le na zatrjevano dejansko podlago, na podlagi katere mora ugotoviti materialno pravno normo, ki na obstoj takšnih dejstev, kot so se ugotovila v postopku, navezuje takšno pravno posledico, kot jo uveljavlja tožnik s tožbenim zahtevkom. V dokaznem postopku je tožnik svojo lastninsko pravico na navedeni nepremičnini dokazal s pravnomočno sodno odločbo. Med strankama pa tudi ni sporno, da jo ima v dejanski oblasti toženec, saj jo še vedno obdeluje in kljub pozivom tožnika noče prenehati ter s tem nad njo izvršuje fizično oblast. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in postavljen tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 92. člen SPZ, ki je po svoji naravi lastninska tožba. Iz tožbenega zahtevka namreč izhaja, da tožnik zahteva vrnitev individualno določene stvari, na kateri je dokazal lastninsko pravico in dejansko oblast toženca na stvari. Tožbeni zahtevek bi bil prekoračen, če bi sodišče prve stopnje tožniku prisodilo kaj več ali kaj drugega kot zahteva. Tako pa je le glede na postavljen tožbeni zahtevek po uradni dolžnosti poiskalo pravno podlago, ki ustreza ugotovljenemu dejanskemu stanju.

Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da ni podan nobeden od razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZPP, iz katerih je tožena stranka izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje, in ne razlogi, na katere mora po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo skladno s 353. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o stroških postopka, ki jih mora po 1. odstavku 154. člena ZPP nasprotni stranki povrniti stranka, ki v pravdi ne uspe.