Jedro

ZIZ ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva oziroma predmete izvršbe po predlogu dolžnika. Omejitev izvršbe tudi ni podlaga za razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. točki in delu III. točke izreka, v katerem je odločeno o dolžnikovih stroških, potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za omejitev izvršbe z dne 13. 1. 2011 in izvršbo omejilo tako, da se primarno opravi izvršba na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi označena z ID znakom: 000 (I. točka izreka), v preostalem delu je predlog za omejitev izvršbe z dne 13. 1. 2011 zavrnilo (II. točka izreka), sklenilo pa je tudi, da upnik in dolžnik nosita vsak svoje stroške v zvezi s postopkom omejitve izvršbe (III. točka izreka).

2. Dolžnik se je zoper sklep po pooblaščenki pravočasno pritožil, iz pritožbe pa je razvidno, da ga izpodbija v delu, v katerem je zanj odločitev neugodna (II. točka izreka in del III. točke izreka, v katerem je odločeno o njegovih stroških postopka omejitve izvršbe). Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in ustavitev izvršbe na dolžnikova sredstva na računih pri organizacijah za plačilni promet. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Plačilo stroškov v zvezi s predlogom dolžnika za omejitev izvršbe in pritožbe naj sodišče naloži upnikoma. Očita napačno uporabo določbe drugega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po pritožbenem stališču tako, kot je odločilo sodišče prve stopnje, ni dolžnikovemu predlogu v ničemer ugodilo, saj ostaja njegov pravni in dejanski položaj nespremenjen. Vztraja, da je treba izvršbo na preostala sredstva izvršbe ustaviti, dolžnikova sredstva pa deblokirati. Blokada dolžnikih sredstev na tekočih računih dolžniku onemogoča normalno poslovanje in ustvarjanje poslovnega prihodka, z obstoječo izvršbo na nepremičnino pa sta upnika dovolj zavarovana. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnika sta po pooblaščenki na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev ter priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog dolžnika z dne 13. 1. 2011, v katerem je predlagal omejitev izvršbe tako, da se ta opravi le na nepremičnini, hkrati pa se ustavi izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet. Pravilno je uporabilo določbo drugega odstavka 34. člena ZIZ, ki omogoča omejitev že dovoljene izvršbe na dolžnikov predlog tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve, če pa izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete.

6. Navedena določba (niti kakšna druga določba ZIZ) ne predvideva, da bi v primeru omejitve izvršbe na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ sodišče smelo ustaviti izvršbo na druga sredstva oziroma predmete izvršbe, kot je to predlagal dolžnik in kot vztraja v pritožbi. Izvršba (v celoti ali le na posamezna sredstva oziroma predmete) se lahko ustavi le takrat, kadar ZIZ tako določa (glej na primer drugi odstavek 38. člena, peti odstavek 38.a člena, drugi odstavek 43. člena, peti odstavek 45. člena, šesti odstavek 58. člena, prvi in peti odstavek 65. člena, 76. člen in drugi). Ustavitev izvršbe v skladu z določbami ZIZ ima za posledico, da se izterjava terjatve brez vložitve novega predloga (za izvršbo oziroma za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ) ne nadaljuje, medtem ko omejitev že dovoljene izvršbe pomeni, da se izvršba z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete brez vložitve predloga nadaljuje, če s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom (v konkretnem primeru je to nepremičninska izvršba) ni uspešna.

7. V konkretnem primeru pomeni omejitev izvršbe, da se lahko opravljajo le izvršilna dejanja nepremičninske izvršbe in se ne nadaljuje opravljanje izvršilnih dejanj na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, saj bi v nasprotnem primeru institut omejitve izvršbe izgubil svoj smisel in namen. Omejitev pa ne more učinkovati za nazaj tako, da bi se razveljavil že opravljeni rubež denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ namreč ni podlage za razveljavitev že opravljenih izvršilnih dejanj, kot to velja v primeru ustavitve izvršbe v skladu s 76. členom ZIZ. Omejitev izvršbe torej pomeni le, da se da določenemu izvršilnemu sredstvu prednost pri opravljanju izvršbe pred drugimi dovoljenimi sredstvi.

8. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka sklepa in posledično v III. točki, kolikor se nanaša na stroške dolžnika, pravilna, in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter petem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, upnik pa zato, ker z odgovorom na pritožbo, glede na vsebino sklepa in vsebino pritožbe, ni prispeval k odločitvi in so bili torej stroški nepotrebni.