Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je tožnika večkrat udaril v predel glave in mu dvojno zlomil spodnjo čeljustnico ter mu povzročil druge poškodbe v predelu obraza in glave, zaradi česar je bil obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe. Tožnik v tem postopku zahteva od toženca plačilo odškodnine.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo, tako da je tožniku prisodilo odškodnino v višini 9.000 EUR.

3. Sodišče druge stopnje je obema pritožbama delno ugodilo in spremenilo odločitev. Prisojeno višino je ocenilo kot primerno, a pritrdilo tožencu, da jo je treba zmanjšati za valoriziranih 3.500 EUR, ki jih je toženec med pravdo plačal tožnikovi hčerki, sicer preživninski upnici v izvršilnem postopku, ker mu je tako nalagal sklep izvršilnega sodišča; odštelo je znesek 3.706,50 EUR.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali lahko tožnik, katerega vtoževana terjatev v pravdi je bila pred odločanjem o njegovem tožbenem zahtevku s pravnomočnim sklepom o rubežu terjatve po določilih ZIZ zarubljena v korist njegovega upnika, uspešno zahteva, da sodišče neupoštevaje ta pravnomočni sklep o rubežu te terjatve po določilih ZIZ naloži tožencu plačilo te vtoževane terjatve neposredno tožniku? 2. Ali je kljub zahtevi pravdne stranke za neposredno seznanitev z listino, katere vsebine ne pozna ne on in ne sodišče, jo pa upošteva izvedensko mnenje, in njenemu opozorilu, da se zaradi tega nepoznavanja ne more v celoti izjaviti, dopustno odločanje na podlagi takega mnenja, ne da bi se tej stranki omogočil vpogled v to listino in ne da bi se izvedenca o tem zaslišalo? 3. Katera pravdna stranka je zavezanec za plačilo predujma za zaslišanje izvedenca, katerega izvidu in mnenju ena od pravdnih strank očita nepopolnost, nestrokovnost in napačnost, ali tista, ki je predlagala izvedbo dokaza s pritegnitvijo izvedenca, ali tista, ki izvidu in mnenju namenja prej navedene očitke? Sodiščema očita arbitrarno uporabo materialnega prava ter kršitev ustavnih in postopkovnih pravic. Moti ga, da mu je sodišče naložilo, da terjatev plača neposredno tožniku, hkrati pa ima sklep o izvršbi, ki mu prepoveduje, da bi to plačal tožniku. Vztraja pri dopolnitvi izvedenstva.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).