Jedro

Nepristranskost sojenja lahko stranka v konkretni zadevi doseže s predlogom za izločitev razpravljajočega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Pred Okrajnim sodiščem na Ptuju je v teku postopek zaradi opustitve posegov v lastninsko pravico in vzpostavitve prejšnjega stanja.

2. Toženec je v vlogi z dne 10. 3. 2020 predlagal „izločitev Okrajnega sodišča na Ptuju“ zaradi pristranskosti, neobjektivnosti in nezakonitega sojenja, in sicer sodnikov A. A. in B. B. Sodnik A. A. o njem izraža odklonilna stališča, ga žali in se norčuje. SodnikB. B. pa je zagotovo osebni znanec pooblaščenke tožnikov in sodi v njen prid. Zahteva objektivno sojenje in meni, da ga sodniki C. C., D. D., E. E., F. F., sodnica G. in drugi niso sposobni.

**Odločitev o predlogu**

3. 72. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja institut izločitve sodnika, ne pozna instituta izločitve celotnega sodišča, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog obravnavalo kot predlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. Po navedenem členu lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Delegacija pristojnosti je izjema od splošnih pravil o krajevni pristojnosti sodišč, zato jo je treba – kot vse izjeme, razlagati restriktivno. Nepristranskost sojenja lahko stranka v konkretni zadevi doseže s predlogom za izločitev razpravljajočega sodnika.1 Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Toženec konkretnih in utemeljenih razlogov, ki bi se nanašali na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča ter ki bi lahko pri razumem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja, v obravnavani zadevi ni navajal. 4. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je toženčev predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.

5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Tak predlog je toženec v tej zadevi že podal, vendar je bil ta zaradi pavšalnih in neizkazanih navedb s sklepom predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju Su 935/2019 z dne 7. 11. 2019 zavrnjen.