Jedro

ZPIZ-2 v prvem odstavku 16. člena določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. Glede ugotavljanja lastnosti zavarovanca sta bistveni tudi določbi 80. in 81. člena ZMEPIZ-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve ... (št. dosjeja ...) z dne 30. 7. 2019 in z dne 5. 6. 2019. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da sodbo v celoti izpodbija in prilaga potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Hrvaškem. Da je potreben tak dokaz, ga ni nihče obvestil. 3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da dokaz, ki ga je tožnik prvič priložil šele k pritožbi, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto glede na določbo 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1. Tožnik je bil v dosedanjem postopku (tako pri toženi stranki kot pred sodiščem prve stopnje) procesno neaktiven in mora takšno tveganje nositi sam. Tožena stranka se pri tem sklicuje tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. VIII Ips 124/2015 z dne 22. 9. 2015. Na pomanjkanje dokazov je bil tožnik opozorjen že v odgovoru na tožbo, nadalje tudi v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo. Tožnik je ostal pasiven in dokazov ni posredoval niti pisno niti se ni udeležil naroka. Šele po prejemu izpodbijane sodbe je vložil pritožbo in k pritožbi priložil dokazilo. Podredno pa tožena stranka še navaja, da predloženo potrdilo z dne 28. 2. 2020 tudi ne bi moglo predstavljati relevantnega dokaza za tožnikove trditve, saj ne gre za obrazec A1. Gre le za potrdilo vprašljive dokazne vrednosti, izdano na njegovo željo in ne v predpisani obliki, zato ni mogoče govoriti niti o javni listini. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 30. 7. 2019, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 5. 6. 2019. Je pa drugostopenjski organ spremenil prvi odstavek izreka tako, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva gospodarske družbe A. d. o. o., v kateri je hkrati poslovodna oseba, na podlagi 16. člena ZPIZ-2, od 24. 10. 2018 do 28. 6. 2019 za polni zavarovalni čas 40 ur na teden.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik od 24. 10. 2018 dalje v poslovni register Slovenije vpisan kot ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v gospodarski družbi A. d. o. o. Iz poslovnega registra je bil izbrisan 28. 6. 2019. 8. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v prvem odstavku 16. člena določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. Glede ugotavljanja lastnosti zavarovanca sta bistveni tudi določbi 80. in 81. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)3. 9. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je v predmetni zadevi obstajala dolžnost vključitve v zavarovanje oziroma so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 16. člena ZPIZ-2 za ugotovitev, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od vpisa v Poslovni register Slovenije, torej od 24. 10. 2018, pa do 28. 6. 2019, ko je bil izbrisan iz poslovnega registra.

10. Glede na pritožbene navedbe omenjeno očitno ni sporno. Uveljavlja pa, da je bil v istem obdobju že vključen v zavarovanje na Hrvaškem. S tem v zvezi je predložil potrdilo Hrvaškega zavoda za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje z dne 28. 2. 2020 (priloga A/2).

11. ZPP v prvem odstavku 337. člena določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena tega zakona.

12. Tožnik je nov dokaz predložil šele v pritožbenem postopku, pri čemer pa ni izkazal opravičljivih razlogov, zakaj tega dokaza ni predložil do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Na predložitev dokazov ga je opozorila že tožena stranka v odgovoru na tožbo, pa tudi sodišče prve stopnje v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo. Tožnik na narok niti ni pristopil niti svojega izostanka ni opravičil. Kot je to določeno v prvem odstavku 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Da je v tujini vključen v zavarovanje se tožnik tudi ni skliceval v postopku pri toženi stranki. Iz dokumentacije v spisu je celo razvidno, da ga je tožena stranka z dopisom z dne 9. 5. 2019 posebej opozorila, da v primeru, če je v spornem obdobju zaposlen v tujini, da mora to sporočiti toženi stranki ter sporočiti številko zavarovanja in predložiti dokazila, kar pa tožnik ni storil. Tudi v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo ni navajal, da je v zavarovanje vključen v tujini.

13. Glede na navedeno torej ne držijo pritožbene navedbe, da ni bil seznanjen, da mora predložiti dokazilo, da je v zavarovanje vključen v tujini. Kot to izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. VIII Ips 124/2015 z dne 22. 9. 2015 tveganje svoje pasivnosti nosi vsaka stranka sama.

14. Ker gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s predložitvijo dokaza tožnik prekludiran in ga zato pri presoji sporne zadeve ni upoštevalo. Ker tožnik do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje ni dokazal, da je za isto obdobje že zavarovan v tujini, je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami.