Jedro

Nočitev med tednom bo očetu omogočila, da bo dejavno vpet v vsakdan svojega sina, ne le dve uri, ki bi jih s sinom preživel na treningu košarke. Na željo očeta sin obiskuje šolo v B., čeprav živi v A., kar je zanj in njegovo mamo tri dni v tednu velik logistični napor. Zato je prav, da se dva dneva med tednom v vsakdan svojega sina dejavno vključi tudi njegov oče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na novo uredilo izvrševanje stikov med nasprotnim udeležencem in njegovim sinom, ki so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. IV P 349/2017 z dne 3. 10. 2019. Nova ureditev stikov ohranja vsak drugi vikend, ki ga oče in sin preživita skupaj, stik ob sredah pa podaljša z nočitvijo do četrtka, kadar vikend stika ni. Kadar sledi vikend stik, je stik med tednom v ponedeljek z nočitvijo do torka. Režim v zvezi s preživljanjem poletnih počitnic in drugih krajših počitnic ter praznikov ni bil spremenjen. Oče sina tako kot doslej prevzame po končanem pouku na šoli, med tednom pa ga po končanem stiku ne pelje v A., ampak pride ponj dečkova mati.

2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec. V obrazložitvi navaja, da so se od zaključka naroka za glavno obravnavo okoliščine spremenile. Sedaj je zaposlen, zato ob torkih in četrtkih pred 16.40 ne more priti v B. Prav tako ne more otroka prevzeti po pouku ob 12.00, ker ima službo. Želi, da bi sinu lahko omogočil trening košarke, ki poteka vsak ponedeljek, sredo in petek od 15.30 do 17.00 ure, ker ga mati na treninge košarke ne želi voziti. Zato prosi, da sodišče ohrani stike ob ponedeljkih in sredah med 15.00 in 18.00 uro, ker ravno takrat na C. poteka trening košarke. Prenočevanje sina med tednom ocenjuje kot manj primerno, ker je težko pripraviti knjige, zvezke in obleko za dva dneva. Pritožbenih navedb, ki se ne nanašajo na ureditev stikov, sodišče ne povzema in nanje tudi ne bo odgovorilo.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glavno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je otrokova največja korist. Namen stikov je zagotoviti zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo.

6. Zaradi konfliktnega odnosa med staršema dogovora o izvajanju stikov na centru za socialno delo niso mogli doseči. Oče razume stike s sinom predvsem kot pravico, ne pa kot obveznost, mati pa pričakuje, da bo dečkov oče sledil tistemu, kar se zdi prav materi, kar vse vodi v ponavljanje konfliktnih situacij, saj starša dajeta prednost svojih potrebam in interesom in ne potrebam njunega sina.

7. Glede na konfliktno situacijo med staršema, preselitev matere v A. in novo zaposlitev očeta v D., je sodišče pravilno sledilo predlogu sodne izvedenke, naj stiki med tednom ne potekajo dva popoldneva, ker bo za otroka najbolj koristno, če se zmanjša število prehodov (in potovanj med A. in B.) od enega k drugemu staršu in s tem tudi konfliktov. Sodišče je zato vsak drugi teden ohranilo stik v ponedeljek (kadar sledi vikend stik), ki ga je podaljšalo do torka. Enako velja za stike v sredo (kadar ne sledi vikend stik), ki se po spremenjeni ureditvi zaključijo v četrtek.

8. Nočitev med tednom bo očetu omogočila, da bo dejavno vpet v vsakdan svojega sina, ne le dve uri, ki bi jih s sinom preživel na treningu košarke. Na željo očeta sin obiskuje šolo v B., čeprav živi v A., kar je zanj in njegovo mamo tri dni v tednu velik logistični napor. Zato je prav, da se dva dneva med tednom v vsakdan svojega sina dejavno vključi tudi njegov oče. 9. Višje sodišče tako ugotavlja, da niso podani razlogi, s katerimi nasprotni udeleženec izpodbija sklep sodišča prve stopnje o spremembi stikov, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama. V tovrstnih postopkih odloča sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Ker je zasledovana predvsem korist otroka, kar mora biti skupni cilj obeh udeležencev, je pritožbeno sodišče odločilo, da nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.