Jedro

Izvršitelj je pred prisilno izterjavo dolžan zavezanca pozvati, naj v 8 dneh plača obveznost po dokončnem obračunu. Izvršiteljev račun, izdan po dokončnosti obračuna, glede na vsebino in rok plačila predstavlja takšen poziv, ki je procesna predpostavka za vložitev izvršbe na podlagi dokončnih obračunov.

Zavezanec za plačilo (v tem postopku dolžnik) se v tem izvršilnem postopku, na podlagi dokončnega obračuna kot izvršilnega naslova, ne more uspešno sklicevati, da je reklamiral izvršiteljeve račune (izdane po dokončnosti obračunov). Moral bi dokazati, da je zahteval, da o obračunu odloči sodišče že pred njegovo dokončnostjo.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje z dne 25.5. 2006 potrdi.

Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 8. 2008 potrdi.

Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Ad I.: O pritožbi upnika zoper sklep z dne 25. 5. 2005 Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov – dokončnih obračunov izvršitelja - za glavnico v višini 544.245,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve izvršilnega predloga, to je 21. 2. 2006, dalje do plačila in za stroške izvršilnega postopka v višini 35.396,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa dalje ter za nadaljnje izvršilne stroške z enakimi obrestmi od dneva odločitve sodišča prve stopnje dalje do plačila z rubežem in prenosom sredstev, ki so na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. V II. točki izreka sklepa je zavrnilo upnikov predlog za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice do vložitve izvršilnega predloga.

Zoper II. točko izreka sklepa se je pritožil upnik. V pritožbi, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), navaja, da zakonsko predpisan rok zapadlosti terjatve iz obračuna znaša osem dni po dokončnosti obračuna. Skladno z določbami ZIZ in v skladu z davčnimi predpisi je pritožnik po posameznem dokončnem obračunu dolžniku izstavil tudi račun z določenim datumom dospelosti. Po 378. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) dolguje dolžnik, ki je v zamudi, poleg glavnice tudi zamudne obresti. Glede na to, da se upnik in dolžnik o višini le-teh nista dogovorila, je upnik upravičen terjati zakonske zamudne obresti. Podredno se upnik sklicuje tudi na določbo II. odst. 21. čl. ZIZ, ki določa, da v primeru izostanka paricijskega roka v izvršilnem naslovu tega določi izvršilno sodišče. Sodna praksa je kot primeren rok določila 15 dni. Predlaga, da se upniku priznajo tudi zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov do vložitve izvršilnega predloga s stroškovno posledico.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da iz izvršilnih naslovov ne izhaja pravica do zakonskih zamudnih obresti, zato je upnikov predlog v tem delu zavrnilo.

Upnikove pritožbene navedbe, da mu pravico do zakonskih zamudnih obresti v primeru dolžnikove zamude daje 378. čl. OZ, niso utemeljene. V izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova se izvršuje samo vsebina le-tega in izvršbe ni mogoče širiti na pravice, ki iz izvršilnega naslova ne izhajajo. Zaradi tega v izvršilnem postopku ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice, če izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje (tako tudi sodba II Ips 475/2006 z dne 19. 6. 2008). Glede na obrazloženo je zaključek prvostopenjskega sodišča, da upniku ne gredo zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih zneskov do vložitve predloga za izvršbo, ker takšna dolžnikova obveznost ne izhaja iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila predmetna izvršba dovoljena, pravilen.

Ker tako niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila vložena pritožba, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. in 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ), je bilo potrebno upnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. čl. v zv. s 353. čl. in 366. čl. ZPP ter 15. čl. ZIZ kot neutemeljeno zavrniti.

Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (V. odst. 38. čl. ZIZ in I. odst. 154. čl. v zv. s I. odst. 165. čl. ter 366. čl. v zv. s 15. čl. ZIZ).

Ad II.: O pritožbi zoper sklep z dne 18. 8. 2008 Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka sklepa ugovor dolžnika zavrnilo, v 2. točki izreka sklepa dolžniku naložilo v plačilo 176,46 EUR nadaljnjih upnikovih izvršilnih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka, v 3. točki izreka pa je odločilo, da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka.

Zoper sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), navaja, da sodišče ni dolžniku nikoli predložilo relevantne dokumentacije v izjavo. Obračuni izvršitelja niso dokončni, saj je dolžnik zahteval, naj o njih odloči sodišče. Dolžnik je v podporo trditvi predlagal zaslišanje strank, saj bi zaslišanje direktorja dolžnika izkazalo samovoljno ravnanje upnika, ko je obračune opremil z oznako, da so dokončni. Če je zakon določil, da je obračun za delo in stroške izvršilni naslov, izvršitelj nima nobene pravne podlage, da izdaja (še) račune. Vsako posamezno poročilo je bilo zavrnjeno, računi so bili izstavljeni neutemeljeno, sodišče pa ni ugotovilo, kaj je podlaga za zatrjevano izterjavo: dokončni obračuni izvršitelja ali njegov račun. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje s stroškovno posledico.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik neutemeljeno navaja, da mu sodišče ni dostavilo relevantne dokumentacije v izjavo. Iz povratnice, pripete k list. št. ..., je razvidno, da je dolžnik prejel sklep o izvršbi s predlogom in prilogami. Povratnica je javna listina, zato se tisto, kar je v njej navedeno, šteje za resnično, dolžnik pa te zakonske domneve ni z ničemer izpodbil. Nadalje tudi neutemeljeno navaja, da obračuni izvršitelja niso dokončni, češ da je dolžnik zahteval, da o njih odloči sodišče. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je dolžnik ugovoru priložil listine v prilogah ... Iz teh listin ne izhaja, da bi dolžnik zahteval, naj o obračunih odloči sodišče, temveč je dolžnik zgolj zavračal račune, ki jih je izvršitelj dolžniku izstavil po tem, ko so bili obračuni že dokončni. Tako je zavrnitev računov, izdanih po dokončnosti obračuna glede na določilo II. odst. 38.c čl. ZIZ, po katerem mora stranka zahtevati, naj o obračunu odloči sodišče, še preden je obračun postal dokončen, prepozna. Glede na obrazloženo, je zaključek prvostopenjskega sodišča, da upnik ni izkazal, da bi vložil zahtevo, naj o obračunu izvršitelja odloči sodišče, zato je obračun postal dokončen in s tem izvršljiv, pravilen. Tudi dejstvo, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo direktorja dolžnika, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Dolžnik listin, ki bi dokazovale, da je vložil pravočasno zahtevo, naj o pravilnosti obračunov odloči sodišče, ugovoru (ne kdaj kasneje) ni predložil, od direktorja družbe pa ni pričakovati, da bo natančno vedel izpovedati za vsakega od 27 obračunov, izdanih v različnih izvršilnih postopkih in to že nekaj let nazaj, ali je bila vložena zahteva za presojo pravilnosti obračuna pred sodiščem. Iz zgoraj obrazloženih razlogov tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da ni jasno, ali se predmetna izvršba vodi na podlagi izvršilnih naslovov ali verodostojnih listin (računov). Ker je po V. odst. 38.c čl. ZIZ izvršitelj pred prisilno izterjavo dolžan zavezanca pozvati, naj v 8 dneh plača obveznost po dokončnem obračunu, izvršiteljevi računi glede na vsebino in datum valute predstavljajo takšen poziv, ki je procesna predpostavka za vložitev predloga za izvršbo na podlagi dokončnih obračunov. Zato pritožbene navedbe, da je izvršitelj račune izdajal neutemeljeno in da ni jasno, ali izvršba teče na podlagi izvršilnega naslova ali morda na podlagi verodostojne listine – računa, niso utemeljene.

Dolžnik v pritožbi sicer ne navaja razlogov zoper 2. in 3. točko izpodbijanega sklepa, a ker sta za pritožnika prav tako neugodni, je drugostopenjsko sodišče navedeni točki izpodbijanega sklepa v skladu s I. odst. 350. čl. v zv. s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ preizkusilo glede obstoja kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. v zv. s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). V 2. točki izreka sklepa je sodišče dolžniku naložilo v plačilo 176,46 EUR nadaljnjih upnikovih izvršilnih stroškov. Po presoji drugostopenjskega sodišča je odločitev o stroških materialnopravno pravilna, saj je sodišče prve stopnje upniku odmerilo 300 tč. na podlagi tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (OT), ki določa, da se za odgovor na redno pravno sredstvo (ugovor) uporablja tar. št. 18, prav tako pa upniku gre tudi 2 % materialni stroški v skladu s III. odst. 13. čl. OT, 20 % DDV in stroški sodne takse. O tem, da potrebne stroške izvršitelja predstavljajo tudi stroški odvetniškega zastopanja, se je izreklo tudi že Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. II Ips 180/2007 z dne 13. 11. 2008. Prav tako je materialnopravno pravilna tudi odločitev v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka, saj z ugovorom ni uspel. Zato ti stroški niso bili potrebni in jih ne more prevaliti na upnika (VI. odst. 38. čl. ZIZ ter I. odst. 154. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ). Ob tem se sodišču prve stopnje niso primerile niti bistvene kršitve določb postopka, na katere drugostopenjsko sodišče pazi uradoma (1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točka II. odst. 339. čl. v zv. s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).

Glede na obrazloženo je bilo potrebno dolžnikovo pritožbo na podlagi 2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. in 366. čl. ZPP ter 15. čl. ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča v celoti.

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (VI. odst. 38. čl. ZIZ in I. odst. 154. čl. v zv. s I. odst. 165. čl. ter 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).