Jedro

Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, saj ima le premoženje neznatne vrednosti, iz katerega ne more niti delno poplačati svojih dolgov, dejstev, s katerimi bi bili izkazani pogoji za odpust obveznosti, pa ne navaja. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka), kot neutemeljeno zavrnilo tožničino prošnjo z dne 24. 8. 2012 za dodelitev izredne oblike brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi osebnega stečaja in odpusta obveznosti in sicer v obsegu oprostitve plačila stroškov predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja. Ker je na podlagi podatkov v spisu ugotovila, da je edini dohodek tožnice denarna socialna pomoč, ostalo premoženje ocenjeno na 300 EUR, pa je neznatne vrednosti, je ob upoštevanju 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), presodila, da je tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nerazumna. Tožničino prošnjo je zato, ker eden izmed kriterijev določenih v 24. členu ZBPP ni izpolnjen, zavrnila Tožnica v tožbi ne ugovarja podatkom, na katerih temeljijo ugotovitve v izpodbijani odločbi. Navaja, da je prošnjo v obravnavani zadevi vložila prav zato, ker nima sredstev za poplačilo obveznosti. Pojasnjuje, da si aktivno išče zaposlitev, žal pa je zaradi starosti pri tem neuspešna. Zato za odplačilo obveznosti, ki bi jih želela poravnati, nima sredstev. Smiselno sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi in ugodno reši njeno prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi. V zvezi s slabim socialnim stanjem, na katerega se tožnica sklicuje v tožbi, podrobneje pojasnjuje svojo odločitev. Sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialne predpise. Sodišče v celoti sledi utemeljitvi tožene stranke, saj le-ta vsebuje pravno pomembna dejstva, ki jih veže na ustrezno pravno podlago. Sodišče zato razlogov za svojo odločitev ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Tožnica sama priznava, da razpolaga le s premoženjem v vrednosti 300 EUR in da ne prejema dohodkov, ki bi omogočili kakršnokoli poplačilo njenih upnikov. Pogoj za začetek osebnega stečaja pa je tudi obstoj stečajne mase opredeljen v 224. in 389. členu ZFPPIPP. O tem, da pogoji za sprožitev osebnega stečaja sploh niso podani, če stečajne mase ni, pa se je večkrat izrekla tudi sodna praksa (sodbe Upravnega sodišča RS, I U 66/2011, I U 21/2012 in sklepi Višjega sodišča v Ljubljani Cst 20/2011 in Cst 289/2011). Ob že navedeni nesporni ugotoviti o vrednosti premoženja in prejemkov tožnice in dejstva, da kakršnokoli poplačilo upnikov ne more biti omogočeno, v tožničinem primeru niti namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Po presoji sodišča se z začetkom postopka osebnega stečaja, v tožničinem primeru (v prošnji in niti v tožbi niso navedene okoliščine in dejstva, s katerimi bi bili izkazani pogoji za odpust obveznosti), tožničin pravni položaj v razmerju do njenih upnikov (glede na določbe drugega odstavka 382. člena v zvezi s 409. členom ZFPPIPP, po katerih se dolžnik razbremeni iz primeža prezadolženosti z odpustom obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji), ne bi nič spremenil. Tožnica torej ne izkazuje niti pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja.

Glede na navedeno sodišče pritrjuje zaključku tožene stranke, da je tožničina prošnja v zadevi osebnega stečaja nerazumna in kot taka ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP. Ker iz navedene določbe in niti iz drugih določb ZBPP ne izhaja, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči zadošča izkazanost slabega finančnega in socialnega stanja, tudi v tožbi zatrjevana dejstva, na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati. Sodišče, ki sicer razume premoženjsko in socialno stisko tožnice, ob obstoječih pravnih predpisih zato tudi ne more odločiti drugače kot je že odločila tožena stranka.

Sodišče je na podlagi tudi za tožnico nespornih dejstev, na katerih temelji izpodbijana odločitev tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.