Jedro

Okoliščina, da je poštar z delom na tistem področju začel aprila, ne spodkoplje verodostojnosti njegove izpovedbe glede zadevno kritičnega vročanja v drugi polovici maja, med drugim tudi glede na to, da je povedal (kar je življenjsko povsem sprejemljivo), da so ga na specifiko naslova pri dolžniku in njegovi širši družini ob nastopu službe in ob ogledu terena pri pošti opozorili. Glede pismonoševega majskega dopusta pritožnik izpušča dostavek, ki izhaja iz zapisnika o zaslišanju, kjer je A. A. povedal, da je bil na dopustu verjetno za prvi maj. Se pravi, v začetku maja, ne pa v drugi polovici maja, ko je potekalo sporno vročanje. In še pomembnejši pritožnikov izpust: takoj v nadaljevanju je poštar na vprašanje pritožnikove pooblaščenke potrdil, da je podpis na potrdilu o vročitvi taksnega naloga, pripetem k red. št. 58, njegov (vidna je lepo čitljiva parafa velikih pisanih A in A). Ker v tej zadevi ni bilo sporno, da je bilo obvestilo o prispelem pismu puščeno v nabiralniku prave hiše, zadnjenavedena okoliščina zapečati sporno vprašanje, ali je bilo dva tedna pozneje samo pisanje s taksnim nalogom vrženo skozi režo babičine hiše. Ni bilo: tudi to je bilo puščeno v pritožnikovem nabiralniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se šteje za umaknjeno dolžnikova pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 4. 2025 (s katerim je bil zavrnjen predlog za odpust dolžnikovih obveznosti).

2.Zoper sklep o domnevi umika njegove pritožbe se je dolžnik pritožil. Skupaj s pritožbo je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje zavrglo s sklepom z dne 18. 8. 2025. O dolžnikovi pritožbi zoper tisti sklep bo pritožbeno sodišče odločilo posebej.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da dolžnik ni pravočasno plačal sodne takse za pritožbo, ki jo je zato sodišče štelo za umaknjeno, kot narekuje tretji odstavek 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se - to se ob nadaljnjih sklicih na ta zakon v tej obrazložitvi več ne ponavlja - v stečajnem postopku smiselno uporablja, kadar kakšnega vprašanja posebej ne ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (gl. prvi odstavek njegovega 121. člena).

5.Ali je izpodbijani sklep pravilen, je v tej zadevi odvisno od tega, ali je bil ustrezni nalog za plačilo sodne takse dolžniku vročen pravilno, kajti če mu ni bil, kot je trdil v pritožbi, ni mogoče zaključiti, da takse ni pravočasno plačal. Da bi to lahko preizkusilo, si je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 346. člena ZPP od sodišča prve stopnje priskrbelo poročilo o zatrjevanih kršitvah določb pravdnega postopka, potem ko je slednje sodišče o teh kršitvah opravilo potrebne poizvedbe.

6.Pritožbeno sodišče v tej točki obrazložitve reproducira natančen povzetek dosedanjega postopka in postopka razčiščevanja navedenega ključnega vprašanja iz posebnega poročila sodišča prve stopnje z dne 11. 6. 2026 (red. št. 104) in iz njegovega predložitvenega poročila z dne 30. 6. 2026 (red. št. 111).

Prvič je pritožbeno sodišče zaprosilo sodišče prve stopnje za pojasnila 16. 9. 2025 (tedaj pod Cst 222/2025, red. št. 74). To je pojasnilo, da ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče in naslov za vročanje na naslovu ..., .... To je tudi naslov, ki ga navaja v svojih vlogah. Sodišče je vsa pisanja (16 pisanj) pošiljalo tja, pri čemer jih je bilo deset vročenih s fikcijo, tako da je bilo najprej v dolžnikovem predalčniku puščeno obvestilo, kje se sodno pisanje nahaja, nato pa je bilo tudi samo to pisanje puščeno v nabiralniku, preostalih šest (red. št. 25, 28, 50, 51, 54 in 56) pa je dolžnik prevzel osebno (poštar je najprej v predalčniku na njegovem naslovu pustil obvestilo, dolžnik pa je nato osebno dvignil pisanje, kar izhaja iz lastnoročnega podpisa na povratnicah, pripetih k posameznim pisanjem). Glede na to, da je nekaj pisanj prevzel osebno, nekaj pa jih je bilo puščeno v predalčniku, je sodišče prve stopnje tedaj menilo, da gre pri tem zgolj za dolžnikovo malomarno ravnanje glede prevzemanja pošte. Pojasnilo je, da urejenost naslova in lokacija hišnih številk ni v domeni sodišč niti pošte oziroma poštnih delavcev, temveč strank samih, ki naj bi morale poskrbeti za označenost hiš s pravilnimi hišnimi številkami. V prid pravilnemu vročanju naj bi torej bile uspešno opravljene vročitve med postopkom kot tudi podatek, da je dolžnik na istem naslovu v preteklosti imel registrirani dve podjetji (B., d. o. o., in C., d. o. o.).

Drugič je pritožbeno sodišče zaprosilo za nadaljnja pojasnila 18. 11. 2025 (Cst 253/2025, red. št. 78), sodišče prve stopnje pa je dopis Pošte Slovenije z dne 13. 11. 2025, ki ga je bilo pridobilo že pritožbeno sodišče, poslalo v izjavo dolžniku in upravitelju. Iz tistega dopisa je izhajalo, da je v kritičnem času vročanja taksnega naloga med 16. 5. in 2. 6. 2025 "redni pismonoša dostavne pošte ..., ki dobro pozna dostavni okoliš in opisane razmere na terenu" ob prvem navedenem datumu obvestilo o prispelem pismu pustil v hišnem predalčniku, nameščenem v hiši brez naslova (tj. kjer dejansko živi dolžnik, kar je 100 m stran od hiše njegove babice, ki pa nosi naslov njegovega stalnega bivališča), po izteku roka za prevzem pisma na pošti, pa v taistem predalčniku 2. 6. 2025 tudi samo pismo. Dolžnik je v izjavi o tem sporočilu pošte z dne 18. 12. 2025 (red. št. 81) navedel, da je bilo obvestilo o prispelem pismu sicer res puščeno v predalniku hiše, kjer sam živi, da pa je bilo 15 dni pozneje pismo vrženo skozi režo v vratih babičine hiše. Ravno tako je trdil, da se pismonoše pošte ... že vse leto 2025 menjujejo in zato razmer na terenu ne poznajo. Navedel je med drugim tudi, da zgoraj povzeti odgovor pošte ni jasen in popoln.

Pritožbeno sodišče je dolžniku pritrjevalo, da odgovor pošte ni dovolj jasen glede tega, kdo je pismonoša, ki naj bi bil na tistem območju reden in ga dovolj dobro poznal, da je pravilno razvrščal pošto, namenjeno dolžnikovi babici in dolžniku na njune dejanske naslove, tj. bodisi hišo s hišno številko bodisi hišo brez nje ter ali je vročanje dosledno izvajal glede na to okoliščino. Zato je še tretjič zaprosilo sodišče prve stopnje (Cst 333/2025, red. št. 84), naj ugotovi identiteto vročevalca, ga na posebnem naroku, kamor naj povabi tudi dolžnika, zasliši, ali in koliko časa je bil pismonoša na tistem področju, ali mu je znana specifika hiše s hišno številko in hiše brez nje ter ali je vročanje dosledno izvajal glede na to okoliščino. O istem naj bi zaslišalo tudi dolžnika, po potrebi tudi s soočenjem. Izvedene dokaze naj bi še dokazno ocenilo v posebnem poročilu.

To je sodišče prve stopnje nazadnje tudi izvedlo; svoje poročilo z dne 23. 4. 2026 (red. št. 100) je dopolnilo z aktualnim poročilom z dne 11. 6. 2026 in tega skladno s 346. a členom ZPP poslalo v izjavo dolžniku (po njegovi pooblaščenki, ki jo je v vmesnem času pridobil), upravitelju ter vlagateljici ugovora zoper odpust dolžnikovih obveznosti (v zvezi z zavrnitvijo katerega se je zaradi neplačila takse štela za umaknjeno dolžnikova pritožba).

V svojem poročilu je sodišče povzelo, da je 22. 4. 2026 zaslišalo dolžnika in poštarja A. A. Ta je izpovedal, da je na pošti v ... zaposlen od aprila 2025, na naslovu ... pa je pošto dostavljal od aprila 2025 do približno novembra 2025. V tem času je bil kdaj tudi na dopustu. Seznanjen pa je bil s tem, kako se pošiljke na naslovu ... dostavljajo. Ko mu je bila pokazana fotografija, pripeta k red. št. 64 (in pripeta k prvotnemu poročilu na red št. 100 in zapisniku na red. št. 99), je pojasnil, da se je vsa pošta vedno dostavljala v poštni nabiralnik na stanovanjski hiši zelene barve in da je poštni nabiralnik nameščen levo od puščice na fotografiji. Vedno je na tem naslovu najprej pustil obvestilo, in če pošiljka ni bila dvignjena, jo je nato pustil v poštnem nabiralniku. Tako je ravnal tudi, ko je vročal sodno pošiljko 16. 5. 2025. Hiši, ki je na tisti fotografiji "levo" (to je očitna govorna ali pisna napaka, kar nedvomno izhaja iz same fotografije in iz nadaljnjega povzetka pismonoševe izpovedbe) in kjer na fotografiji nad hišo piše "D. D. - babica", nikoli ni dostavljal pošiljk. Samo enkrat je pri zeleni hiši želel dostaviti paket, ker pa ni nikogar našel, je poklical telefonsko številko, ki je bila navedena, in se je oglasila starejša gospa in mu pojasnila, naj paket dostavi do hiše, ki je na fotografiji vidno desno in nad njo piše "D. D.". V času zaslišanja na tistem naslovu ni dostavljal več, saj je imel že drug rajon. V zvezi z načinom vročanja na naslovu ..., da se vroča v poštni nabiralnik zelene hiše, pa je še pojasnil, da so ga ob nastopu službe na Pošti ... ustrezno podučili, kako se tam vročajo pošiljke, kar mu je bilo pojasnjeno tudi ob ogledu terena. Ko je pogledal potrdilo o vročitvi, pripeto k red. št. 58 - plačilni nalog za plačilo sodne takse, je pojasnil, da je to obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi izpolnil in podpisal on. Pisanje je največkrat nato po 16-ih dneh pustil v poštnem nabiralniku. V njegovem času nikoli ni bil problem z dostavljanjem (sodnih ali priporočenih) pisanj na tem naslovu, v času zaslišanja pa mu je bilo znano, da so bile težave in se je način vročanja spremenil na način, da se vroča na hiši, ki ima hišno številko ..., ..., torej tam, kjer živi starejša gospa (tj. dolžnikova babica).

Dolžnik pa je v svojem zaslišanju vztrajal, da na zeleni hiši na prvi fotografiji, ki jo priložil v spis k red. št. 46, ni hišne številke in da so bile vedno težave z vročanjem. Ustno da so Pošto ... obvestili, komu je treba vročati pri zeleni hiši, kjer se vroča njemu in njegovim staršem, babici in stricu pa je treba posebej vročati pri njeni hiši. Pošta je bila dostikrat po njegovi oceni zamešana med reklamami. Na zaslišanje priče poštarja A. A. pa ni imel pripomb in ga je na zaslišanju prvič videl.

Sodišče prve stopnje je zbrano gradivo na temo vročanja ovrednotilo tako, da ne dokazuje, da je v tem primeru zaradi enakih naslovov dveh hiš dolžnikove (širše) družine prišlo do zamenjave pošiljk. Dokazni zaključek je v bistvenem oprlo na izpovedbo poštarja A. A., ki jo je ocenilo za jasno in prepričljivo.

Dolžnik se s to ugotovitvijo sodišča prve stopnje ni strinjal. V svoji izjavi o njegovem poročilu je poudaril, da je bil navedeni poštar na Pošti ... zaposlen šele od aprila 2025 in je na dolžnikov konec dostavljal pošto omejeno dobo ter da je bil v maju tistega leta tudi na dopustu. Zato naj bi moralo sodišče prve stopnje pri pošti pridobiti natančne podatke, kdaj maja je bil na dopustu. Dolžnik je izjavi o poročilu priložil tudi izjavo svojega očeta in predlagal tudi njegovo zaslišanje glede napačnega vročanja pošiljk in taksnega naloga na njihovem naslovu.

Pritožbeno sodišče temu ne pritrjuje. Sodišče prve stopnje je pretreslo vse relevantno dokazno gradivo, ki mu je bilo zanesljiva podlaga za zaključek, da je bila vročitev taksnega naloga pravilna. Točko višje povzeti pomisleki ne zamajejo jasne dokazne ocene sodišča prve stopnje, izpeljane iz temeljitega dokaznega postopka. Kot je iz povzetka dve točki te obrazložitve višje razvidno, vse navedeno dokazno gradivo jasno kaže v isto smer. Iz zapisnika o zaslišanjih in priložene barvne fotografije je med drugim očitno, da je zelena hiša tista, kjer prebiva pritožnik, desno zadaj pa je hiša njegove babice; prva ima nabiralnik, druga samo režo v vratih. Da mu je situacija na terenu dobro poznana, je iz pismonoševe izpovedbe otipljivo. Pritožbeno sodišče se torej s prvostopenjskim strinja, da je A A. jasno in prepričljivo razložil, kako je izvajal vročanje dolžniku, vključno z zdaj spornim vročanjem taksnega naloga. Okoliščina, da je poštar z delom na tistem področju začel aprila, ne spodkoplje verodostojnosti njegove izpovedbe glede zadevno kritičnega vročanja v drugi polovici maja, med drugim tudi glede na to, da je povedal (kar je življenjsko povsem sprejemljivo), da so ga na specifiko naslova pri dolžniku in njegovi širši družini ob nastopu službe in ob ogledu terena pri pošti opozorili. Glede pismonoševega majskega dopusta pritožnik izpušča dostavek, ki izhaja iz zapisnika o zaslišanju, kjer je A. A. povedal, da je bil na dopustu verjetno za prvi maj. Se pravi, v začetku maja, ne pa v drugi polovici maja, ko je potekalo sporno vročanje. In še pomembnejši pritožnikov izpust: takoj v nadaljevanju je poštar na vprašanje pritožnikove pooblaščenke potrdil, da je podpis na potrdilu o vročitvi taksnega naloga, pripetem k red. št. 58, njegov (vidna je lepo čitljiva parafa velikih pisanih A in A). Ker v tej zadevi ni bilo sporno, da je bilo obvestilo o prispelem pismu puščeno v nabiralniku prave hiše, zadnjenavedena okoliščina zapečati sporno vprašanje, ali je bilo dva tedna pozneje samo pisanje s taksnim nalogom vrženo skozi režo babičine hiše. Ni bilo: tudi to je bilo puščeno v pritožnikovem nabiralniku.

Celota izvedenih dokazov in nespornih dejstev v zvezi z vročanjem dolžniku v tem postopku niti po presoji pritožbenega sodišča ne zbujajo pomislekov zoper pravilnost tega vročanja nasploh in posebej v zdaj presojanem primeru. Izvajanje nadaljnjega dokaznega postopka s poizvedbami glede poštarjevega dopusta bi pomenilo izvajanje informativnega dokaza (na "slepo srečo"). Ta dokaz praviloma ni dopusten in po presoji pritožbenega sodišča tudi v okoliščinah te zadeve ne. Podobno velja za dodatno predlagano zaslišanje pritožnikovega očeta. Že iz njegove pisne izjave, priložene pripombam na poročilo sodišča prve stopnje, izhaja, da sporoča, da je bilo pri njih nasploh več napačnih dostav pošte, ne izhaja pa od tam nobena posebna okoliščina, zakaj naj bi bilo v zdaj presojanem primeru tudi tako.

Izpodbijani sklep je tako brez očitanih napak in napak, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom in 2. točko 365. člena ZPP).