Jedro

ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Dopolnitev revizije, ki jo je revident vložil po odvetniku, zato ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti, do katere je prišlo zaradi vložitve revizije neposredno po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na navedeno je dopolnitev revizije po odvetniku pravočasna le, če je vložena v 30-ih dneh od vročitve prepisa sodbe, ne pa tudi, če je vložena v roku, ki ga je sodišče dalo stranki za predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Izrek

Revizija se zavrže. Revident sam trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik dne 17.10.2007 sam vložil revizijo. V njej ni navedel, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, niti ni takšnega potrdila priložil reviziji, zato ga je sodišče s sklepom z dne 24.10.2007 pozvalo, da predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (pravosodnem izpitu). Revident v postavljenem roku 15 dni ni predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Dne 8.11.2007 pa je po odvetniku mag. B.B. vložil dopolnitev revizije.

Revizija, ki jo je osebno vložil revident, ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, za katero Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in št. 26/2007- sklep US) in Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB3, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1) predpisujeta pogoje, kdaj, kako ter kdo sme to izredno pravno sredstvo vložiti. V drugem odstavku 22. člena ZUS-1 je določeno, da se v postopku v upravnem sporu ne uporablja določba tretjega odstavka 86. člena ZPP, da pa v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V četrtem odstavku 86. člena ZPP pa je določeno, da sme tista pravdna stranka, ki ima sama (ali njen zakoniti zastopnik) opravljen pravniški državni izpit, tudi sama vložiti revizijo. Revizija med drugim ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena ZPP) in tako revizijo revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP). V obravnavanem primeru revident ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zato revizija, ki jo je sam vložil ni dovoljena.

Dopolnitev revizije, ki jo je revident vložil po odvetniku mag. B.B., je prepozna.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30-ih dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 83. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru je revident sodbo sodišča prve stopnje, št. U 496/2005-18 z dne 27.9.2007, prejel 4.10.2007. Dopolnitev revizije, ki jo je revident vložil po odvetniku mag. B.B. dne 8.11.2007, je torej vložena prepozno.

Vrhovno sodišče še dodaja, da ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Dopolnitev revizije, ki jo je revident vložil po odvetniku, zato ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti, do katere je prišlo zaradi vložitve revizije neposredno po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na navedeno je dopolnitev revizije po odvetniku pravočasna le, če je vložena v 30-ih dneh od vročitve prepisa sodbe, ne pa tudi, če je vložena v roku, ki ga je sodišče dalo stranki za predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo.

Ker je vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.