Jedro

Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da sta ji toženki nerazdelno dolžni plačati 4.801,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2007 do plačila ter 749,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.4.2014 dalje do plačila. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženkama povrniti pravdne stroške 599,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka v pritožbi poudarja, da je izpodbijana sodba nezakonita, pri tem pa se sklicuje na vse pritožbene razloge, vsebovane v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je pokojno A. D. zastopala v skladu s pooblastilom – mandatno pogodbo, s katero se je zanjo zavezala opraviti storitve, ona pa se je zavezala plačati. Tožnica je opravila delo in toženki izstavila račun, ki ga ni poravnala, kar je sama potrdila v svoji izpovedbi. Navedbe dedinj pokojne A. D., da naj bi pokojna z nakazilom z dne 10.12.2007 v znesku 1.268,33 EUR poravnala celotno opravljeno storitev v nepravdni zadevi Nz 175/2000, ne predstavlja pravno upoštevnega razloga v tem sporu. Nakazilo z dne 10.12.2007 izhaja iz druge dejanske in pravne podlage, plačnik je druga oseba. B. K. je znesek poravnala za zastopanje nje kot stranke v zapuščinskem postopku I D 1086/87. Obračun odvetniških storitev tožnice je pravilen, vse storitve so bile opravljene, tožnici je zato treba nagrado za zastopanje odmeriti v višini celotnega vtoževanega zneska. Pokojna je bila tista, ki je zahtevala vse vložene vloge in dodatne sestanke, preglede spisa in urgence. Pokojna je v zadevi uspela in prejela visoko odškodnino. Pravno naziranje v zvezi z zastaranjem dela terjatve je zmotno. Predlaga razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter povrnitev vseh stroškov postopka.

3. Odgovora na pritožbo ni bilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnica zahteva plačilo odvetniških storitev za pokojno A. D. (pravno prednico toženk), in sicer v nepravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani zaradi določitve odškodnine Nz 175/2000 ter za sodelovanje odvetnice v postopku pred S. zaradi izplačila v sodnem postopku določene odškodnine v zadevi št. 2007/515-2/44. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi sledilo ugovorom tožene stranke, da je bila z nakazilom 1.268,33 EUR na račun tožnice dne 10.12.2007 plačana opravljena storitev zastopanja v nepravdni zadevi Nz 175/2000 v celoti, za zastopanje pokojne oziroma toženk pred S., pa tožnica zaradi zastaranja ne more več zahtevati plačila odvetniških storitev.

6. Glede na sklenjeno mandatno pogodbo med tožnico in pokojno A. D. za zastopanje v nepravdni zadevi Nz 175/2000 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je materialnopravna podlaga za odločitev v določbah v času podpisa pooblastila veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je urejal pogodbo o naročilu v 749. do 770. členu ter v določbah takrat veljavnega Zakona o odvetništvu (ZOdv) in odvetniške tarife. Ker je tožnica po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča v navedenem nepravdnem postopku opravila odvetniške storitve za pokojno pravno prednico toženk kot stranko, je upravičena zahtevati plačilo po odvetniški tarifi. To pa znese le 1.101,43 EUR in temelji na izračunu prvostopenjskega sodišča, natančnem opisu utemeljenosti oziroma neutemeljenosti vsake izmed priglašenih postavk odvetniških storitev iz stroškovnika z dne 24.4.2007, ki je po višini enak tožbenemu zahtevku. V dokaznem postopku tožnica namreč ni dokazala svojih trditev, da naj bi bile določene storitve (številni sestanki s stranko, pregledi spisov, urgence in druge vloge) potrebne zaradi izrecne zahteve pokojne stranke. To pa pomeni, da je tožena stranka za plačilo odvetniških storitev tožnici plačala celo malenkost več, kolikor bi bila dolžna po izračunu sodišča. 7. Kot neutemeljena se je izkazala v dokaznem postopku tudi trditev tožnice, da naj bi se nakazilo stroškov zastopanja 1.286,33 EUR z dne 10.12.2007 (priloga B4) nanašalo na plačilo stroškov zastopanja prve toženke v zapuščinski zadevi. Pritožba pri tej trditvi neutemeljeno vztraja, saj je v obrazložitvi sodbe tožnici pravilno pojasnjeno, da je ob plačilu tožena stranka jasno navedla namen plačila („stroški zastopanja Nz 175/2000 D.“). Dejstvo, da je bila plačnica tega zneska prva toženka in ne njena pokojna mati kot stranka v nepravdni zadevi, seveda ne pomeni, da se nakazilo nanaša na drugo (zapuščinsko) zadevo. Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji (prvi odstavek 271. člena OZ). Prav tako ne drži, da naj bi pokojna A. D. sama v izpovedbi v pravdnem postopku P 3599/2007 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani potrdila, da za stroške zastopanja tožnici še ni plačala ničesar. Povedala je, da „nekaj smo odvetnici plačali, se pa ne spomnim koliko“ (zapisnik o opravljenem naroku 26.3.2008, priloga C3 spisa). Glede zahtevka tožnice na plačilo stroškov zastopanja pred SOD obrazložitev sodbe prav tako vsebuje pravilne razloge o zastaranju terjatve. Odločilno je, da je tožnica zahtevala plačilo teh stroškov šele z vlogo z dne 23.10.2003 in ne že ob vložitvi tožbe. Ker je zastaralni rok pričel teči, ko so bile storitve opravljene, torej že v letu 2007, je terjatev tožnice v tem delu zastarala zaradi poteka 5-letnega zastaralnega roka (346. člen OZ). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni upravičena do plačila zahtevane odvetniške nagrade, ker je tožena stranka deloma izpolnila svojo obveznost, deloma pa je njena terjatev zastarala.

8. Ker so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni in ker sodba tudi ni obremenjena s kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev plačila stroškov postopka.